1. april
Danes goduje HUGO
Ime Hugo v slovenščini izhaja od Nemcev. Ti ga razlagajo kot skrajšano obliko iz zloženih imen, ki se začenjajo z Hug-, npr. Hugbald, Hugbert, Hugold, Hugwin. Sestavina Hug- v teh imenih je iz starovisokonemške besede hugu v pomenu »im, razum, pamet«.
Ostale različice imena: Hubert, Hugomir, Hugon, Ugo.
1. april
DAN NORCEV
Zakaj 1. aprilu pravimo tudi “dan norcev?”
Sicer neuradni praznik je leta 1713 razglasil francoski sončni kralj Ludvik XIV. Na ta dan naj bi si dvorni norček privoščil šalo na njegov račun, zaradi česar bi bil kralj skoraj ob krono. Nekateri strokovnjaki so prepričani, da začetki 1. aprila segajo še dlje v zgodovino in sicer v 16. stoletje, ko naj bi do tega prišlo po zamenjavi julijanskega koledarja z gregorijanskim in praznovanjem novega leta 1. januarja. Pred tem so namreč praznovali novo leto od 25. marca pa vse do 2. aprila.
Praznovanje so za nekaj mesecev prestavili, 1. aprila pa so se zato šalili na račun tistih, ki spremembe niso poznali. Za nos so jih potegnili tako, da so jim delili lažna darila. Spet drugi menijo, da gre pri praznovanju 1. aprila za ostanek običajev, ki so jih ljudje praznovali ob pomladanskem enakonočju. V 18. stoletju se je norčavost razširila na vso Evropo, na Škotskem in v Veliki Britaniji pa so potegavščine izvajali kar dva dni.
Poanta 1. aprila so predvsem povsem nedolžne šale in ne takšne, ki bi nekoga prizadele.
Na 1. april nam je dovoljeno nekoga spraviti v zadrego. A previdno, v nekaterih državah si lahko prvoaprilske potegavščine privoščijo le do poldneva, nato pa se morajo zresniti. Potegavščine po 12. uri naj bi namreč prinašale nesrečo.
GRAND SLAM ANTALYA 2021
Od 1. do 3. aprila 2021 je v Antalyi v Turčiji potekal grand slam Antalya 2021. Slovenijo so zastopali tudi 3 Bistričani iz JK Impol – David Štarkel (-60 kg) in Teja Tropan (-52 kg) ter Vito Dragič (+100 kg).
David se je v prvem kolu pomeril s Khyarom Walidom iz Francije. Žal je dvoboj z zelo izkušenim judoistom izgubil. »Borba kot sama niti ni bila tako slaba, žal pa mi je zmanjkalo kondicije in zbranosti v podaljških in to je Francoz izkoristil. Na papirju je bil velik favorit, saj je eden izmed najboljših borcev v tej kategoriji, tako da sem lahko dokaj zadovoljen s prikazanim,« je povedal David.
Teja se je v svojem prvem GS nastopu pomerila s predstavnico Turčije, Cinci Zeliha. Tudi ona je po tem dvoboju tekmovanje končala. »Prvo veliko tekmovanje je za mano in občutki so malenkost mešani. Zavedam se, da je bila zamujena velika priložnost dobre uvrstitve. Kljub vsemu menim, da imam premalo izkušenj na takšnem nivoju tekmovanj,« je po tekmovanju povedala Teja in dodala: »Cilji za naprej so zdaj dobro izkoristiti priprave tukaj v Turčiji in se dobro pripraviti na EP v Lizboni. Tam pa bi res rada pokazala, kar sem sposobna.«
Tudi Vito je naletel na domačina, Ertuga Munira, ki ga je premagal,nato je imel srečo z žrebom inpreskočil drugi krog, v četrtfinalu pa ga je premagal evropski prvak Rusu Tamerlanu Bashaevu. V repasažu se je Dragič pomeril še z nosilcem dveh odličij z evropskih prvenstev Avstrijcem Stephanom Hegyijem in tudi v tem dvoboju je predčasno zapustil tatami. Zasedel je končno 7. mesto.
Vito z doseženim rezultatom ni bil zadovoljen: “7. mesto na GS ni slaba uvrstitev, a z njim nisem zadovoljen, prej razočaran, saj sem v preteklem letu na kar nekaj tekmah naredil napake in izgubil pomembne točke in tukaj je bilo enako. Imel sem srečo v žrebu in tega v repasažu nisem izkoristil, kot bi moral proti tekmovalcu, ki sem ga že premagal.” Tekmovalci do petka še ostajajo v Antalyi na pripravah za EP na Portugalskem, kjer si Vito želi dobre uvrstitve in doseči normo za olimpisjke igre.
VIR in FOTO: Bistričan.si
1. april 2020
OMEJITEV GIBANJA NA OBČINO STALNEGA PREBIVALIŠČA
Na današnji dan, 1. aprila 2020, je po vsej Sloveniji začel veljati odlok, ki je zaradi pandemije kovida-19 gibanje državljanov omejil na občino stalnega prebivališča z nekaj izjemami, kot so odhod v službo ter nujni obiski trgovine, lekarne ali zdravnika, ob upoštevanju varne razdalje. Dostop do javnih parkov in sprehajalnih površin je bil dovoljen le v občini stalnega prebivališča. V zaprtih javnih prostorih bo obvezna uporaba zaščitne maske in rokavic.
VIR: Bistričan.si
1. april 2020
KOMUNALA RAZKUŽEVALA JAVNE POVRŠINE
Na najbolj frekventnih točkah po mestu je Komunala Slovenska Bistrica na današnji dan, 1. aprila 2020, začela razkuževati javne površine.
Vodja urejanja javnih površin pri Komunali Modest Motaln: »Za ukrep se je vodstvo podjetja odločilo, ker želimo prispevati k zaustavitvi virusa.« S pometalnim strojem so razkužili najbolj frekventne poti, ročno pa klopi, koše za smeti, tipke na semaforjih, parkomate, električne polnilne postaje in igrala. Na ta način so prispevali k zmanjšanju tveganja za okužbo z novim koronavirusom pri občanih.
VIR: Bistričan.si
NA OBISKU DELEGACIJA PREDSTAVNIKOV KOSOVSKIH OBČINSKIH SVETOV
1. aprila 2015 se je v okviru projekta »Decentralization and Municipal Suppport (Demos)«, ki ga Skupnost občin Slovenije organizira v sodelovanju z organizacijo HELVETAS Swiss Intercooperation Swiss Development Cooperation, na študijskem obisku v občini Slovenska Bistrica mudila delegacija predstavnikov kosovskih občinskih svetov. Predstavniki Občinskega sveta Občine Slovenska Bistrica, Lea Ornik, Drago Mahorko, Stanislav Mlakar in župan, dr. Ivan Žagar, so kosovskim kolegom predstavili pravice in dolžnosti članov občinskega sveta, občinski svet v odnosu do drugih organov občine, odnos med občinskim svetom in županom ter občinskim svetom in nadzornim odborom. Župan dr. Žagar je kosovski delegaciji še predstavil aktualne spremembe, s katerimi se sooča lokalna samouprava v Sloveniji.
VIR in FOTO: Vojka Osojnik, Informator
OSREDNJA LETOŠNJA DONACIJA LIONS KLUBA
Člani Lions Slovenska Bistrica so v torek, 1. aprila 2014, na slovesnosti v Slomškovem kulturnem domu, Osnovni šoli Minke Namestnik – Sonje simbolično izročili najsodobnejšo interaktivno premično tablo, vredno okrog 7000 evrov. To je bila leta 2014 osrednja donacija bistriškega dobrodelnega društva. Darilni ček je ravnateljici šole Klavdiji Fridrih izročil predsednik Lions kluba Slovenska Bistrica Igor Kraševac.
Otroci so se donatorjem zahvalili s predstavo Ostržek in osnovnim sporočilom v znamenje hvaležnosti: “Se še znate ustaviti tam, kjer sije sonce, še znate sprejemati srečo in jo deliti?”
VIR: Studio Bistrica
FOTO: Edvard Grobler
TRETJA KNJIGA O PRETEKLOSTI MESTA
Izšla je Monografija Bistriški grad
Slovenska Bistrica je dobila tretjo knjigo, ki pripoveduje o njeni zgodovini. Gre za izvrstno in znanstveno utemeljeno monografijo bistriškega gradu. Napisal jo je dr. Ferdinand Šerbelj, umetnostni zgodovinar iz Ljubljane. Monografijo so predstavili na novinarski konferenci, 1. aprila 2005, v gradu. Stanislav Gradišnik, direktor Zavoda za kulturo Slovenska Bistrica, je povedal, da so knjigo natisnili v 700 izvodih in da so doslej prodali skoraj sto knjig. Po njegovem mnenju delo avtorjev Ferdinanda Šerbelja, oblikovalke Maje Gspan in mojstra fotografije Marjana Smerkeja predstavlja vrhunec promocije slovenskih gradov. Gre za bleščečo knjigo, kakršne nima še noben slovenski grad, je še dodal Gradišnik. Ferdinand Šerbelj je včeraj povedal, da je v gradu živel od leta 1954, da ga je že v mladosti občudoval in strastno spremljal njegove spremembe. Na delo je ponosen, kajti Slovenska Bistrica ima že tretjo knjigo o svoji preteklosti. Bistriška zbornika sta bila dostojna podlaga za nastanek tretje knjige: monografije o gradu. Opozoril je na izredno tankočutne oblikovalske poteze Maje Gspan, ki je skupaj s fotografom Smerkejem lepo zaokrožila vsebino knjige. Maja Gspan pa je dodala, da so pri oblikovanju uporabili posebno tehniko rastra. Z njim so pridobili natančnost in barvno skladnost. S fotografijami v monografiji je zadovoljen tudi Marjan Smerke, ki je rekel, da je s Šerbeljem že delal, delo v Slovenski Bistrici pa je bilo prijetno.
Monografijo Bistriški grad bodo javnosti predstavili drevi v gradu. Založniški in tiskarski stroški so nekaj nad devet milijonov tolarjev – polovico denarja je prispevala bistriška občina – v predprodaji je knjiga stala 9900 tolarjev, prodajna cena pa je zdaj 12.900 tolarjev. In kakšni so načrti bistriškega zavoda za kulturo in Ferdinanda Šerbelja? Zbrati želita vse fotografije in dokumente o Attemsih in postaviti stalno razstavo o tej znameniti bistriški družini.
VIR: Zdenko Kodrič, Večer
FOTO: Monografijo Bistriški grad so predstavili (od leve): Marjan Smerke, Stanislav Gradišnik, Maja Gspan in Ferdinand Šerbelj. (Arhiv ZZK Slovenska Bistrica)
BISTRIŠKA OPOZICIJA
Pri ključnih odločitvah pozicija in opozicija nista v strelskih jarkih in prav zaradi tega občina Slovenska Bistrica ni politično razdejano okolje
Politične razmere v bistriški občini niso nikoli zaostrene do te mere, da bi politične stranke sejale nemir in razdor med ljudmi. Iskre nesporazumov se vnamejo le v občinskem svetu. Vladajoča koalicija – sestavljajo jo SLS, NSi, SDS, SMS in Desus – vlada vehementno. Javnost bi ji težko očitala slabosti, tudi napačnih političnih odločitev ne bi našla. Očitati ji je možno le eno: svojo prevlado izpelje s tako natančnostjo in velikopoteznostjo, da spregleda detajle. Opozicija, predvsem LDS, ki ima največ mandatov v občinskem svetu, je velikokrat v nemilosti političnega delovanja, skupaj z ZLSD ne more in ne more izpeljati svojih načrtov. LDS je tako rekoč odrezana od političnega vpliva. To se je pokazalo tudi na zadnjem zasedanju občinskega sveta. Ko so svetniki govorili o kadrovskih vprašanjih, o imenovanjih v različne organe zavodov in pri izražanju mnenj za direktorje občinskih ustanov družbenih dejavnosti, so eldeesovci skupaj z ZLSD poskušali vladajočo strujo prepričati o higieničnosti nekega imenovanja. Mislite, da so uspeli? Kje pa! Gladko so zavrnili njihovo mnenje, čeprav je marsikateri svetnik v svoji zavesti mislil drugače, kot je glasoval. Škoda, da pri dokaj nedolžnih zadevah vladajoča koalicija ne pusti dihati opoziciji. To bi lahko storila ne samo zavoljo politične higiene, ampak tudi zaradi taktike. V javnosti bi si hitro izvedelo, češ LDS in ZLSD sta kot opozicijski stranki dosegli pomembno zmago v občinskem svetu. In kdo bi v tem primeru dobil politične točke? Nihče drug kot vladajoče stranke v občinskem svetu.
In še na nekaj je treba opozoriti. LDS in ZLSD imata v svojih svetniških vrstah več intelektualne moči kot koalicija. Ko se oglasijo nekateri svetniki LDS, se ponavadi slišijo zelo tehtna in argumentirana mnenja. Žal jih politični nasprotniki spremljajo le ob razpravi, pri odločanju pa nanje pozabijo in jih zavrnejo. Res pa je tudi to, da vse politične opcije v občinskem svetu ob najbolj kočljivih vprašanjih najdejo skupni imenovalec, skupno mnenje. To se dogaja pri sprejemanju proračuna in razvoju občine, pri delu občinskega sveta in naložbeni politiki. Pri ključnih odločitvah pozicija in opozicija na srečo občanov nista na nasprotnih okopih niti v strelskih jarkih in prav zaradi tega občina ni politično razdejano okolje. Morda bi morala liberalna demokracija izkoristiti sedanje mirno politično stanje in z vsem možnim političnim arzenalom “napasti” vladajoče in zahtevati podžupansko mesto (ali pa prevzeti iniciativo pri oblikovanju novih regij). Enemu od podžupanov se namreč izteka politično obdobje. LDS si glede na število mandatov zasluži omenjeno funkcijo.
VIR: Zdenko Kodrič, Večer
POPIS PREBIVALSTVA
VIR: Večer
V SLOVENSKI BISTRICI SO UKINILI OBRAT DRUŽBENE PREHRANE
S 1. aprilom 1968 je prenehal delovati obrat družbene prehrane trgovskega podjetja Planika v Slovenski Bistrici. Število abonentov je padlo pod 30, za ukinitev obrata pa je bilo tudi precej drugih vzrokov, med njimi prav gotovo novi obrat družbene prehrane tovarne Impol.
VIR: N. J., Večer
ZARADI SELITVE PRODAJAL POSESTVO
Novo zidana hIša in hlev z obokano kletjo, 1 kravo, 1 voz in plug, brano ter nekaj drugega inventarja. Zemlja meri 15 in pol orala vsega skupaj, lep vrt, lepe rodovitne njive, sadonosnlk, 4 orale gozda z lepimi smrekami, hrastom ln bukovim drevjem, lepi travnik, vse v dobrem stanju, 25 minut od postajo Poljčane. — Proda se zaradi preselitve.
Pojasnila daje Avgust Groblšek, železničar, Poljčane.
Cena 500.000 K
VIR: Jutro
ANGELA SABATI NASTOPI DELO NA SPODNJI POLSKAVI
1. aprila 1913 je nastopila delo na šoli na Spodnji Polskavi učiteljica Angela Sabati, hči uglednega in dolgoletnega nadučitelja na Zgornji Polskavi Josipa Sabatija, ki se je upokojil leta 1924, po 47 službenih letih.
Angela Reisman se je nekaj let po zaposlitvi poročila z odvetniškim pripravnikom v Slovenski Bistrici dr. Avguštinom Reismanom (1889–1975), pravnikom, rojenim pri Sv. Jakobu v Slovenskih goricah. Dr. Reisman se je že v Slovenski Bistrici začel z vsemi sredstvi boriti za dosledno rabo slovenskega jezika v sodni praksi. Leta 1926 je v Mariboru odprl odvetniško pisarno. Med okupacijo 1941–1945 je bil izseljen v Srbijo, po vrnitvi iz izgnanstva je bil v Mariboru odvetnik in pravni referent v več podjetjih. Angela Sabati oziroma takrat že Reisman je bila novembra 1920 dodeljena pragerski šoli, a je že čez dva tedna zbolela in odšla na bolniški dopust za več mesecev. Konec februarja 1921 se je vrnila na šolo, a ne za dolgo. Spet je zaprosila za dopust in peljala svojo bolno hčer Vojko na Dunaj na operacijo. Novembra 1921 so jo premestili na IV. dekliško šolo v Mariboru.
VIR: Mirko Munda – Spodnja Polskava in njena stoletja, str. 213-214
ANTON ŠEBAT NASTOPI SLUŽBO ŽUPNIKA NA ZGORNJI POLSKAVI
Anton Šebat (1913–1926) je bil rojen 7. januarja 1866 na Sladki Gori na Kozjanskem.
Po študiju na mariborskem bogoslovju je kaplanoval v Vitanju, na Dolu pri Hrastniku, v Poljčanah in pri Sveti Barbari v Slovenski goricah. Nato je bil najprej župnijski upravitelj in župnik v Žusmu, za župnika v župniji Zgornja Polskava pa je bil imenovan 1. aprila 1913. Drugo nedeljo po veliki noči tega leta ga je dekan v Slovenski Bistrici Franc Bohak predstavil faranom.
VIR: Mirko Munda: Zgornja Polskava in njena okolica, str. 122
FOTO: Anton Šebat (biografski-sb.si)
