1. avgust
Danes goduje ALFONZ
Ime Alfonz izhaja iz nemškega imena Alfons, ta pa iz starejšega Adalfuns, ki je zloženo it starovisokonemških besed adal (plemenit(i)) oz. hild (bitka) in funs (pripravljen), kar pomeni lahko plemenit in pripravljen ali pripravljen za bitko.
Moške različice imena: Alfi, Alfijo, Alfio,Alfons, Fonzi, Fonzek, Fonzelj,
Ženska različica imena: Alfonza.
1. avgust 1958
V LJUTOMERU ODPRTA PRVA SAMOPOSTREŽNA TRGOVINA V SLOVENIJI
1. avgusta leta 1958 so v Ljutomeru odprli prvo samopostrežno trgovino v Sloveniji in tretjo v tedanji Jugoslaviji.
Prodajalna je bila velika novost za kupce in tudi trgovce. Kupce je bilo potrebno navajati na novost izbire, pridobivati njihovo zaupanje. Nekateri so celo bili prepričani, da je prost dostop do blaga trgovska šala. Vendar so se ljudje na trgovino kot prijetno novost hitro navadili. Prodajalna je bila na dobri lokaciji, v bližini cerkve in šole, tako da se je obisk nenehno večal, s tem pa se je začela spreminjati tudi navada kupcev, ki so kupovali več kot je to bilo v klasični prodajalni. Omenjena prva samopostrežna trgovina je delovala na isti lokaciji do leta 1971, ko so jo preselili v bližnjo blagovnico, kjer še danes uspešno deluje.
MEDNARODNI TEDEN DOJENJA
V okviru mednarodnega tedna dojenja je v soboto, 1. avgusta 2020, potekal že 7. Festival Dojiva se, namenjen pomoči in informiranju nosečnic o dojenju in o podpori doječim mamam pri premagovanju številnih težav, ki so realna plat materinstva z glavnim sporočilom, da je zaupanje vase ključnega pomena ob vstopu v starševstvo. Festival bo sočasno potekal po več krajih v Sloveniji, od 9.00 do 11.00 tudi v Slovenski Bistrici v Lipovem parku ob stadionu.
VIR: Bistričan.si
ŠTIRJE ODBOJKARJI V REPREZENTANCI
Zgodovinski dosežek slovenjebistriškega športa
Skoraj tretjino slovenske odbojkarske reprezentance sestavljajo bivši igralci odbojkarskega kluba iz Slovenske Bistrice. Brata Žiga in Tonček Štern, Alen Šket in Matic Videčnik so si v dresu z državnim grbom konec julija priborili mesto v odbojkarski eliti. Prihodnji konec tedna, od 9. do 11. avgusta, si bo Slovenija skušala v Gdansku v izjemno močni konkurenci izboriti še mesto na olimpijskem turnirju v Tokiu. Za konec jo doma čaka evropsko prvenstvo, na katerem ima prav tako visoke cilje.
“To je pokazatelj, da smo v klubu pred časom dobro delali in selekcionirali. Morda smo imeli tudi srečo, da so se vsi, ki so imeli predpogoje za igranje odbojke, torej višino, odločili za treniranje. Že liga narodov je primerljiva z rezultati slovenjebistriških judoistov in atleta Mira Vodovnika, ki je tekmoval v finalu olimpijade. Če pa bi se slovenska reprezentanca, ki po mojem mnenju po kakovosti spada med peto in deseto mesto na svetu, uvrstila na olimpijske igre, bi to bil pravi podvig,” pravi Anton Štern, oče Tončka in Žige Šterna, prav tako bivši odlični odbojkar in znani športni delavec.
In kako ocenjuje trenutno stanje v Odbojkarskem klubu Slovenska Bistrica? “Zadnje čase sem tam bolj malo prisoten. Opažam pa, da so težave pri selekcioniranju. Imamo smolo, da mladi začnejo odbojko igrati dokaj pozno, zato doma ostane zelo malo igralcev. Imeti moraš srečo, da se vsaj tisti, ki ostanejo, odločijo za resno igranje,” odgovarja Štern. Če k štiriperesni deteljici (oba Šterna, Šket in Videčnik) dodamo še Vida Jakopina, prav tako Slovenjebistričana, ki je pred kratkim postal državni prvak v odbojki na mivki, je jasno, da gre za zgodovinski uspeh slovenjebistriškega športa.
VIR: Tomaž Ajd, Večer
FOTO: Od leve: Tonček Štern, Alen Šket, Žiga Štern in Matic Videčnik (Dejan Kalan)
15. SPODNJEPOLSKAVSKO POLETJE
Na Spodnji Polskavi so letos že 15. organizirali tradicionalno prireditev Spodnjepolskavsko poletje. Potekala je od četrtka, 1. avgusta, do nedelje, 4. avgusta. Še posebej pestro je bilo zadnji dan prireditve. V farni cerkvi svetega Štefana je bila žegnanjska maša, sledilo pa je državno tekmovanje v gasilski disciplini Fire Combat.
VIR IN FOTO: Studio Bistrica
BOSTA ODSLEJ STEKLARSKA NOVA IN LUMINOS POD ENO STREHO
Vlada je Steklarni Luminos odobrila 500.000 evrov kredita – Delavcem bodo lahko izplačali zaostanke – Možnost za povezavo Steklarske Nove in Luminosa
Z odločitvijo vlade, da Steklarni Luminos odobri 500.000 evrov kratkoročnega kredita, bodo v Slovenski Bistrici lahko vsaj nekoliko zadihali. Steklarji so od včeraj sicer na kolektivnem dopustu, direktor Darko Borši, pa je prepričan, da obstajajo vse možnosti za ohranitev dela proizvodnje in približno 80 delovnih mest. Presenetljivejša pa je novica, da je možnost za povezavo Steklarske Nove v stečaju in Steklarne Luminos, a o tem akterji govorijo z veliko previdnostjo.
O tem možnem scenariju smo se včeraj pogovarjali s Štefanom Rolo, stečajnim upraviteljem Steklarske Nove in Darkom Boršičem, solastnikom in direktorjem Steklarne Luminos. Rola nam je povedal, da se je na začetku stečajnega postopka pogovarjal z Boršičem, ki pa se takrat, očitno zaradi težav v Slovenski Bistrici, ni mogel odločiti za prevzem v Rogaški Slatini.
Znano je, da je bil v nadaljnem postopku za najem Steklarske Nove edini kandidat Joc Pečečnik s svojo družbo GSA, a je od namere odstopil. Darko Boršič nam je včeraj na vprašanje, ali gre pri povezavi za resno namero ali zgolj za govorice, odgovoril, da o tem resno razmišljajo, vendar je dodal, da so roki za reševanje izjemno kratki. Po njegovem imajo kar nekaj skupnih proizvodnih in komercialnih interesov, vsakakor pa bi za uresničitev morali imeti pravšnjo podporo Kada, lastnika Steklarske Nove v stečaju. Gotovo ni odveč, če spomnimo, da so si nekateri gospodarstveniki in politiki pred časom prizadevali za povezavo Steklarne Rogaška in Steklarske Nove, a vodstvene ekipe niso pokazale pravega zanimanja.
Ob vedenju, da je vsa evropska steklarska industrija v veliki krizi, bi bilo kar prav, če bi na Slovenskem nastale tesnejše povezave. Seveda ne bi bilo mogoče pričakovati, da bi delo, ob možni navezi med Slovensko Bistrico in Rogaško Slatino imelo vseh 360 delavcev, zagotovo pa bi lahko obdržali skupaj vsaj okoli 150 delovnih mest.
VIR: Danilo Utenkar, Delo
DEKLE SE JE MRTVO ZGRUDILO NA SOSEDOVEM PRAGU
1. avgusta 2005 zvečer je 45-letni Slavko Tič ustrelil 18-letno hčerko Nives. Eno uro se je skrival, nato se je predal – Tragični zaključek večletnega nasilja
Večletno nasilje 45-letnega Slavka Tiča iz Oplotnice se je v ponedeljek zvečer končalo tragično. Nasilni Tič, katerega je policija letos že nekajkrat obravnavala zaradi pretepanja žene in hčerke, je v navalu besa pred domačo hišo na Grajski cesti 19 ustrelil svojo 18-letno hčerko Nives, njene rane pa so bile tako hude, da je umrla na pragu hiše sosedov. Ti ji po strelu v prsi niso mogli več pomagati.
Kaj je tokrat tako razbesnelo Slavka Tiča, še ni znano, po besedah sosedov pa je bil vseskozi zelo nasilen. Ženo Danico je menda večkrat tako pretepel, da je morala poiskati pomoč v bolnišnici, pred dvema mesecema pa ji je bilo takšnega nasilja dovolj.
Najprej se je odselila v drugo hišo v Oplotnici, kjer je poskušala zaživeti samostojno, vendar ji je menda mož sledil in s sekiro razbil vrata, zato se je odločila, da najde zavetje v tako imenovani varni hiši v Celju.
Hčerka Nives ter sin iz prvega zakona Elvis Podgrajšek sta ostala v hiši z očetom oziroma očimom, vendar je bilo njuno življenje menda neznosno. Vzorna dijakinja Nives se o razmerah v družini sicer ni hotela nikomur zaupati, vendar so bili sosedje večkrat priča prepirom in kričanju. Slavko Tič hčerki sploh ni dovolil iz hiše, da bi se srečevala s prijatelji in sošolci. Pred kakšnim mesecem si je Tič kupil tudi malokalibrsko puško, kot je baje govoril po gostilnah, je zanjo odštel 150 tisočakov, z njo pa da bo »vse pobil«.
Svojo grožnjo je uresničil v ponedeljek. Okoli 20. ure je izbruhnil prepir, Tič je za petnajst minut odšel od doma in se vrnil s puško. Elvisu je še uspelo pobegniti iz hiše, nasilnež pa je hčerko ustrelil v prsi, vendar je še zbrala toliko moči, da je prišla do sosedove hiše. Ko so sosedi odprli vrata, se je zgrudila mrtva, tako da ji ni mogla pomagati niti hitra medicinska pomoč, ki je prišla iz Slovenske Bistrice. Tič, sicer zaposlen na Gozdni upravi v Slovenski Bistrici, je po umoru pobegnil in se eno uro skrival v okolici, nato pa se je vrnil in se predal policiji.
VIR: Peter Rak, Delo
TRIJE KRALJI NA POHORJU
Pokanje prestrašilo italijanske lovce
Kaže, da so se italijanski lovci ustrašili streljanja pri nas in je zato skupina desetih lovcev Italije, ki so to pomlad že hvalili ulov pri Treh kraljih, za te dni napovedani obisk za zdaj raje odpovedala. Sicer pa je v domu pri Treh kraljih ponovno nekaj gostov in, kot pravi Irena Pečovnik, pričakujejo, da bo ob koncu tedna zasedena že tretjina zmogljivosti. »Premoremo 106 ležišč, trideset od teh v tako imenovanih skupnih spalnicah. Imamo pa tudi dvoposteljne sobe, kjer polni penzion stane 300 dinarjev. Tisti, ki se odločijo za večdnevno bivanje pri nas, imajo nekatere popuste.«
Od Treh kraljev je nadvse lep sprehod do Črnega jezera in bolnišnice Jesen. »Možnosti za sprehode je res ogromno, vendar zdaj pretiranega pohodništva ne svetujemo, upoštevati pa je treba tudi navodila slovenskih teritorialcev. ki še opazujejo dogajanja tod okrog,« pravi Irena Pečovnik.
Do Treh kraljev je iz Slovenske Bistrice mogoče priti po cesti mimo Šmartna ali prek Tinja.
VIR: (ps), Večer
ČELNO TRČENJE
1. avgusta 1986 se je na magistralni cesti zunaj naselja Klopce v občini Slovenska Bistrica zgodila huda prometna nezgoda zaradi nepravilnega prehitevanja. Pri tem je bila ena oseba hudo poškodovana, materialno škodo pa ocenjujejo na okoli 900.000dinarjev. 36-letni voznik osebnega avtomobila I. P., iz Orehovice, je vozil od Devine proti Zgornji Polskavi. Na Klopcah je prehiteval neznanega voznika tovornega avtomobila, v času ko mu je iz nasprotne smeri pripeljala voznica osebnega avtomobila J. F. iz Slovenske Bistrice. Trčenje je sicer skušala preprečiti, tako da je močno zavirala. Voznico so hudo poškodovano prepeljali v mariborsko bolnišnico.
VIR: Večer
BISTRIŠKO “NOVO” NASELJE
Pokopališče pločevine, ki je nekoč rabila za prevoz ljudi ali pa je bila njihov osebni ponos, imenujejo meščani Slovenske Bistrice “novo naselje”. Odsluženim avtobusom se včasih pridruži še kakšen vrtiljak ali kaj podobnega …
“Novo” naselje nam ne sme iti v nos, saj tudi bistriških občinskih mož posebej ne moti, dasi se pisana druščina stare pločevine nahaja pred zgradbo občinske skupščine.
VIR: sn, Večer
FOTO: Večer
Usmrtijo sodelavca gestapa HERBERTA STRMŠKA
Herbert Strmšek se je rodil 19. decembra 1923 na Pragerskem kot najmlajši od štirih otrok v družini železničarja Janeza in gospodinje Pavle. Strmškovi so prišli na Pragersko z avstrijske Koroške. Med vojno so se zaradi zavezniškega bombardiranja Pragerskega umaknili na Spodnjo Polskavo, po vojni pa so porušeno hišo popravili in se vrnili na Pragersko. Po nekaj letih pa so se odselili v Maribor.
Herbert Strmšek je končal je pet razredov ljudske šole in dva razreda meščanske šole na Ptuju ter se izučil za strugarja.
Po 1. novembru 1941 ni več prikrival, da je sodelavec gestapa. Od takrat je vsak dan na poti v službo in iz nje nosil uniformo zloglasne organizacije SS.
Herbert Strmšek naj bi leta 1941 izdal pragersko uporniško skupino, zato je bil po koncu 2. svetovne vojne aretiran in zaprt.
Gestapovci naj bi na podlagi njegove izdaje 24. septembra 1941 dopoldne na delovnem mestu v Mariboru najprej aretirali in zaprli Franca Bergleza, nato pa na Pragerskem njegovega brata Maksa Bergleza ter Vladimirja Bergleza, Franca Bizjaka ml., Leopolda Čopa, Edvarda Jeriča, Alojza Luršaka ml., Franca Nežmaha in Josipa Smerduja, dan pozneje Antona Auerja ter Alojza Prenerja in 26. septembra Mira Kaca. Šest članov prve odporniške skupine so naslednji mesec ustrelili kot talce; Maksa in Franca Bergleza ter Franca Bizjaka 10. oktobra 1941 v Šoštanju, Leopolda Čopa, Alojza Prenerja in Kac Mira pa 30. oktobra 1941 v Mariboru.
Herberta Strmška so zaprli od 21. junija 1945. Sodni postopek zoper njega je potekal na Okrožnem sodišču v Mariboru od 4. do 6. marca 1947. Na sojenju je pričalo več deset prič, samo s Pragerskega jih je bilo dvanajst. Med sodnim postopkom so mu dokazali, da je bil gestapovec, da je izdal pragerske aktiviste Osvobodilne fronte (OF), da je ovajal zavedne Slovence v Mariboru, na Ptuju, v Ormožu, Slovenski Bistrici, Ljutomeru in Gornji Radgoni, da je gestapu izdal partizanski bunker v Mekotnjaku pri Ljutomeru in s tem zakrivil smrt petih partizanov, da je v zaporih na Ptuju in v Gornji Radgoni grozljivo mučil ujetnike, med njimi tudi organizatorja narodnoosvobodilnega gibanja v Slovenskih goricah Jožeta Lacka, in še več drugih zločinov. Svojo krivdo je le delno priznal.
Herbert Strmšek je bil zaradi dokazanih zločinov obsojen na smrt in bil 1. avgusta 1947 v Ljubljani usmrčen.
VIR: biografski-sb.si
ŽUPNIK IVAN OREL PREVZAME ZGORNJEPOLSKAVSKO ŽUPNIJO
Ivan Orel, do tedaj kaplan v Vojniku, je prevzel zgornjepolskavsko župnijo 1. avgusta 1938 in ostal na tem mestu do svoje smrti leta 1970.
VIR: biografski-sb.si
FOTO: Ivan Orel v mladih letih (Kronika župnije Zgornja Polskava)
ZASVETILE PRVE ELEKTRIČNE SVEČE
Prvega avgusta 1927 so v Štefanovi cerkvi na Spodnji Polskavi zasvetile prve električne sveče. Zanje so odšteli 1800 dinarjev, ki so jih nabrali s prostovoljnimi prispevki. Avgusta so zasvetile električne žarnice tudi v obednici ter na hodniku in v pisarni župnišča.
VIR: Mirko Munda Spodnja Polskava in njena stoletja, str. 192
FOTO: Spodnja Polskava leta 1927 (Knjižnica Josipa Vošnjaka Slovenska Bistrica)
Rodil se je zeliščar in inovator IVAN POLANEC
Ivan Polanec, oče Doroteje Ozimič, se je rodil 1. avgusta 1887 in bil znani zdravilni zeliščar.
Bil je absolvent celjske orglarske šole, pozneje dolga leta organist in mrliški oglednik v Slovenski Bistrici, bil pevovodja v raznih društvih, skratka zelo nadarjen in zaveden Slovenec.
Poleg kmetijstva se je pred vojno ukvarjal s trgovino z lesom in živinozdravstvom. Ljudje so ga radi klicali k bolni živini, h kotitvi živali itn.
Po vojni je zaslovel kot ljudski zeliščar.
Zanimivo je tudi, da je bil diagnostik iridolog, uporabljal pa je tudi zdravniško slušalko, stetoskop, s katerim je poslušal srce in pljuča. Bolnikom je dajal različne čaje iz zelišč, ki jih je sam mešal in pripravljal za uporabo. Ker mu je davkarija predpisala precejšen davek, je za nekaj časa prenehal delovati, pozneje pa je ponovno nadaljeval s svojim načinom zdravljenja.
Gradil je tudi mline na veter.
Ivan Polanec je umrl 8. julija 1959 v Slovenski Bistrici.
VIR: biografski-sb.si
