1. december
Danes goduje MARJAN (MARIJAN)
Ime Marjan izhaja iz latinskega imena Marianus, ki ga nekateri razlagajo kot izpeljanko iz latinskega imena Marius. Ime Marius se je skupaj z različico Marinus povezuje z latinskima besedama mare v pomenu »morje« in marinus v pomenu »morski«. Drugi pa ime Marjan povezujejo z imenom Marija. Marianus bi bilo tako pridevniško ime v pomenu »Marijin, nanašajoč se na Marijo«
Moške različice imena: Marian, Mariano, Marij, Marijan, Marijanček, Marijano, Marijo, Mario, Marislav, Marjo, Marjančo, Marjanko.
Ženske različice imena: Marijana, Marijanca, Marjana, Marjanca.
1. december
SVETOVNI DAN BOJA PROTI AIDSU
Svetovni dan boja proti aidsu ali svetovni dan aidsa (angleško World AIDS Day), ki ga od leta 1988 vsako leto obeležujemo 1. decembra, je mednarodni dan, namenjen ozaveščanju o pandemiji aidsa, ki jo je povzročilo širjenje okužbe s HIV, in spominjanju na preminule zaradi aidsa. Sindrom pridobljene imunske pomanjkljivosti (AIDS) je življenje ogrožajoče stanje, ki ga povzroča virus humane imunske pomanjkljivosti (HIV). Virus HIV napade imunski sistem bolnika in zmanjša njegovo odpornost proti drugim boleznim.
1. december 2023
NATALIJA SINKOVIČ RAZSTAVLJA V SLOVENSKEM ETNOGRAFSKEM MUZEJU
Bistriška rokodelka Natalija Sinkovič razstavlja v Slovenskem etnografskem muzeju
Bistriška rokodelka Natalija Sinkovič razstavlja v Slovenskem etnografskem muzeju
Razstava sodobnih in inovativnih izdelkov na temeljih bogate kulturne dediščine Slovenije, na katero se je s svojimi deli uvrstila tudi bistriška rokodelka Natalija Sinkovič, je od 1. decembra 2023 na ogled v Slovenskem etnografskem muzeju (SEM) v Ljubljani.
Razstava, ki se je po predstavitvi v Koroški galeriji likovnih umetnosti iz Slovenj Gradca preselila v prestolnico, zaokroža celoletni medinstitucionalni projekt konzorcija projektnih partnerjev, v katerega so povezani Koroški pokrajinski muzej, SEM, Muzej za arhitekturo in oblikovanje (MAO), Koroška galerija likovnih umetnosti in Podjetniški center Slovenj Gradec v sodelovanju s Centrom za kreativnost in Centrom Rog. Združuje 38 del, ki jih je komisija izbrala izmed 320 predlogov, prispelih na razpis.
Razstava po besedah organizatorjev prispeva k razumevanju rokodelstva v kontekstu časa in družbe 21. stoletja, odraža spremenjena razmerja na področju kultur ročnega izdelovanja ter poudarja aktualnost in relevantnost tovrstnih procesov. Zasnovana je tematsko, zato omogoča vzpostavitev odnosov med izdelki ter tako poudarja njihove temeljne in skupne lastnosti.
Predstavljeni so izdelki iz različnih naravnih materialov – keramike, ličkanja, tekstila, slame, lesa, ustvarjeni s tradicionalnimi pristopi ali z uvajanjem novih. Med njimi sta tudi nakupovalna mreža in kvačkano-pletena torba iz naravne lanene vrvice, ki ju je pod svojo blagovno znamko Fajn ročna dela ustvarila Natalija Sinkovič, članica Društva Majolika in Društva Kreativna akademija. Komisijo je prepričala z natančno in dovršeno izdelavo popolnoma naravnih, razgradljivih uporabnih izdelkov s preprostim, a privlačnim unikatnim dizajnom. Razstava bo na ogled do 3. marca 2024.
Vzporedno bo do 10. marca 2024 v MAO na ogled 10 del slovenskih ustvarjalcev, ki so bili izbrani v okviru javnega poziva Povezovanje sodobnega oblikovanja, rokodelstva in obrti. Poziv je v okviru evropske platforme Distributed Design razpisal Center za kreativnost.
VIR: Anja Zamuda, Bistričan.si
FOTO: Izdelki Natalije Sinkovič (Bistričan.si)
ZBIRKA PESMI GORAZDA ŠINCEKA – GOGIJA
Bistričan, domačin Gorazd Šincek – Gogi je nedolgo tega v samozaložbi izdal zbirko pesmi, ki si jo bo moč izposoditi tudi v Knjižnici Josipa Vošnjaka. Na platnico knjižice je napisal: »Še preden sem se rodil, nekdo številko 13, zakleto, neprijazno je nardil … To ni veljalo za avgust 63, ko sem privekal na ta svet, ki ga nisem in ne morem razumeti niti danes. Svoboda, meni najljubša beseda, biti nekje zunaj, danes bi rekli hiperaktiven otrok, barabin. Sam se nisem tako počutil. Prvič me je v 7. razredu domov pripeljala policija, ker sem baje pobegnil od doma. Tako večkrat do polnoletnosti, ko so me dokončno spustili z vajeti mladoletnih in se je zgodila ulica, ki je ponujala svobodo, beg od realnosti, alkohol, droge, rock n roll, vse ekstremno, do konca. In to na nek način skušam izraziti. Hvala, če bo kdo prebral.«
VIR IN FOTO: Informator
DOM STAREJŠIH V SLOVENSKI BISTRICI PRAZNOVAL PRVO OBLETNICO DELOVANJA
V ponedeljek, 1. decembra 2014, je bistriška enota Doma dr. Jožeta Potrča Poljčane praznovala 1. rojstni dan. Že prvo leto so zapolnili vse proste zmogljivosti, pod njeno streho je konec leta 2014 namreč bivalo 124 stanovalcev, od tega je ena tretjina nepokretnih. Povprečna starost varovancev je bila 80 let, najmlajši pa jih je štel komaj 49. V domu so prevladovale ženske, teh je bilo kar 69 odstotkov, nekaj stanovalcev se v dom preselilo iz Poljčan, nekaj pa tudi iz Maribora.
Na dan je bilo treba za bivanje in drugo oskrbo v dvoposteljni sobi odšteti nekaj več kot 19 evrov, za enoposteljno pa nekaj več kot 23 evrov. Za delovanje doma je skrbelo 41 redno zaposlenih in 5 delavk prek javnih del. Izvajali pa tudi dnevno varstvo, pomoč na domu in druge dejavnosti.
V domu spoštujejo življenjske navade svojih stanovalcev, njihova pričakovanja in želje. Tisti, ki jim zdravje to dopušča, se lahko vključujejo v razne ustvarjalne delavnice, kar so predstavili tudi na prvi obletnici. Miklavževa stojnica je ponujala izdelke varovancev, izkupiček pa bodo namenili za materiale v ustvarjalnih delavnicah.
Družili so se ob torti, pohorskem loncu z gibanico in kuhanem vinu, v kulturnem programu pa so sodelovali tudi zaposleni.
VIR: Studio Bistrica
FOTO: Edvard Grobler
OGREVAJO S SVOJIMI ODPADKI
Družbo AHA Emmi, ki predeluje aluminij in les, je pridobitev stala 634.000 evrov, dobro četrtino je zagotovil MOP – Izkoristek je več kot 90-odstoten
Le slabih pet mesecev so v bistriški zasebni družbi AHA Emmi, katere večji del proizvodnje je predelava aluminija, manjši pa lesa, potrebovali za ureditev kotlovnice na lesno biomaso. Naložba je vredna skoraj 634.000 evrov, ministrstvo za okolje in prostor (MOP) je prispevalo nekaj manj kot 170.000 evrov. Še pred dvema desetletjema sta bila v občini Slovenska Bistrica predelava lesa in gozdarstvo pomembni gospodarski panogi, zato so že takrat razmišljali o toplarni na lesne odpadke. Gospodarske razmere so se nato slabšale, lesarji in gozdarji pa so jih preživeli z več kot za polovico zmanjšano proizvodnjo.
Tudi v družbi AHA Emmi zdaj večinoma predelujejo aluminij, del predelave lesa pa so obdržali, tako da bodo v kotlovnici proizvajali eneregijo s svojimi odpadki. Največ energije potrebujejo pri površinski obdelavi aluminija, v sušilnici lesa in za ogrevanje proizvodnih in upravnih prostorov. Za kotlovnico na biomaso imajo na voljo skoraj 1400 ton lesnih odpadkov na leto, tako da bodo lahko z energijo oskrbovali tudi bližnja podjetja v industrijski coni.
Janez Dolinšek, vodja tehničnega sektorja, je povedal, da so doslej imeli zastareli sistem ogrevanja z lesnimi odpadki in da je bil večji del opreme dotrajan. Sodobna tehnologija v novi kotlovnici zagotavlja več kot 90-odstoten energetski izkoristek, emisije dimnih plinov pa so v mejah zakonskih predpisov. Med popolno prenovo sistema, ki jo je izvedlo mariborsko podjetje Mitraka, je proizvodnja potekla brez zastojev.
VIR: Danilo Utenkar, Delo
FOTO: Aha Emmi (Arhiv podjetja Emmi)
MLADI BISTRIČANI BODO DREVI GOVORILI O DISKOTEKI
Komu ni dovolj zvočni zid?
Srednješolci imajo občutek, da jim nekateri v mestu nalašč nagajajo • Bodo po letu in pol spet zaplesali v domači diskoteki?
»Ali nam bo kdo pomagal,« sprašujejo bistrški srednješolci, ki bi vsaj ob koncu tedna, potem ko imajo avtobusne vožnje do mariborskih srednjih šol že čez glavo, radi zaplesali in se zabavali v domači diskoteki. Tod so pred poldrugim letom imeli diskoteko, vendar so jo spori med lastnikom in najemnikom prostora zaprli.
»V prostorih, kjer želimo, da bi spet bila diskoteka, je ta delovala vrsto let, nazadnje kot Super Li. Pred časom jo je najnovejši najemnik Sašo Ratkovič preuredil in poskrbel tudi za zvočni zid, ki je bil jabolko spora s sosedi. Pred tem zadnjim posegom v prostor je bil hrup res moteč, toda zdaj ne more biti izgovor, da diskoteka ne bi mogla delovati, sicer pa je tam že gostinski lokal,« razlaga Uroš Stegne, dijak Srednje kovinarske, strojne in metalurške šole v Mariboru. Bistričan, ki si v imenu bistriške mladine prizadeva, da bi v mestu mladi spet imeli prostor za zabavo. »Nekateri ljudje v Slovenski Bistrici zelo nasprotujejo odprtju diskoteke in zato smo pred časom mladi zbirali podpise. Zbrali smo jih 210, naši nasprotniki pa so našli 93 somišljenikov,« je povedal Uroš Stegne.
Bistrška mladina, o svoji organiziranosti bodo mladi prav tako govorili na današnjem sestanku, se bo drevi ob 18. uri sestala v Grajski kleti, ko bodo odločili, kako do želenega lokala oziroma diskoteke. Če ne bo šlo drugače, pravijo, bodo stopili do župana in se obrnili še na pristojne državne organe.
VIR: Večer
ARETIRANA ZARADI IZDAJSTVA
Nemci prišli na sled tov. Hojnikovi zaradi izdajstva partizanskega majorja Uroša (Kladnika iz Zafošta pri Slovenski Bistrici), ki so ga Nemci ujeli in ga pripravili do tega, da je vohunil za njih. Na vesti ima več sto žrtev.
Meseca junija je pripeljal Uroš na motorju kurirko Rado k tov. Hojnikovi. Pokazala je pobran denar 50.000 RM, partizansko literaturo in orožje, kar naj bi spravila na Pohorje. Že naslednje jutro sta se pred njeno hišo ustavila dva avtomobila SS, ki so hišo obkolili. Takrat je Hojnikova spoznala, da je vse izdano. Aretirali so jo in odpeljali v zapore v Mariboru, a so jo čez teden dni izpustili domov in postavili pod strogo kontrolo. V zvezi z Uroševim izdajstvom so bili aretirani tudi Finžgarjeva, dr. Cundrič, dr. Bedjanič in drugi.
Hojnikovo so ponovno aretirali 1. decembra 1944. Takrat so jo obsodili na uničevalno taborišče, a so jo slednjič pomilostili na konfinacijo. 16. aprila 1945 so ji gestapovci izropali stanovanje.
VIR: Mirko Munda: Zgornja Polskava in njena okolica, str. 355
Rodil se je filolog SILVESTER KOPRIVA
Prof. Silvester Kopriva se je rodil 1. decembra 1908 v Laporju, kot tretji otrok učiteljev Avgusta Koprive in Pavlič Milene. Imel je brate Ernesta Koprivo, Alfonza in Avgusta.
Po poklicu je bil klasični filolog in prevajalec. Leta 1933 je na Filozofski fakulteti v Ljubljani diplomiral iz klasične filologije.
Poučeval je na gimnazijah v Novi Gradiški, Bolu na Braču (oba Hrvaška) in Ljubljani. Napisal je več učbenikov za latinščino, med drugim leta 1976 obsežno Latinsko slovnico. V raznih časopisih, največ v ‘Živi antiki’, je objavil okoli 200 latinskih prevodov pesmi iz slovanskih in drugih jezikov (srbščine, hrvaščine, makedonščine, češčine, nemščine, ruščine). Spesnil je tudi več izvirnih latinskih pesmi, predvsem priložnostnih; večji del le-teh in nekaj prevodov je izdal v zbirki Versus Latini leta 1989. Latinske in druge napise iz Ljubljane je prikazal in povezal z zgodovinskim ozadjem v knjigi Ljubljana skozi čas leta 1989.
Silvester Kopriva je umrl 30. aprila 1991 v Ljubljani.
VIR: biografski-sb.si
IZGINIL POSESTNIK KRAUT
S Spodnje Polskave nam poročajo: posestnik Kraut je odšel v gozd s sekiro. Od tega časa je izginil. Iščejo ga pridno, toda ni ga moč najti.
VIR: Mirko Munda: Spodnja Polskava in njena stoletja, str. 420
1. december 1861
JOSIP VOŠNJAK ZDRAVNIK V SLOVENSKI BISTRICI
Na prigovarjanje lekarnarja Adama Gutkovskega, je Vošnjak iz Ljubljane prišel v Slovensko Bistrico, kjer je 1. decembra 1861 nastopil službo. Takrat se je na svojo prošnjo za okrajnega zdravnika prvič podpisal slovensko, namesto Josip pa je začel uporabljati enostavno ime Jože. V Slov. Bistrici je dr. Josip Vošnjak ostal osem let. O tem obdobju je Vošnjak zapisal, da se za bolnike ni preveč “pulil”, saj se je posvečal bolj politiki kot zdravniškemu delu. Ker je dajal prednost političnemu delovanju, je bil pogosto v denarnih težavah. V dokaz tega mu je oče kupil posestvo z večjo hišo Visolah, v kateri je kasneje prebivala tudi njegova družina, saj je bil sam zaradi svojega dela skozi daljša obdobja odsoten.
V Slovenski Bistrici je ostal do konca aprila 1870, ko je odšel za zdravnika v Šmarje pri Jelšah.
VIR: Razstava o Josipu Vošnjaku, grad Slovenska Bistrica, odprta 12. marca 2014.
FOTO: Vogalna hiša (levo) na glavnem trgu v Slovenski Bistrici, v kateri je nad lekarno stanoval Vošnjak (Razstava o Josipu Vošnjaku)
Rodil se je lokalni politik FRANC MLAKAR
Franc Mlakar se je rodil 1. decembra 1857 v Hošnici pri Laporju.
Obiskoval je ljudsko šolo v Laporju.
V zrelih letih je začel politično nastopati v slovenjebistriškem okraju pod vplivom mariborskega Slovenskega političnega društva in slovenjebistriškega dekana Antona Hajška. Udejstvoval se je v domači občinski politiki, leta 1901 pa je kandidiral tudi na volitvah v državni zbor v volilnem okraju Maribor‒Slovenska Bistrica‒Marenberg‒Radgona‒Lipnica, a se je kot še številni drugi kandidati kandidaturi odpovedal v korist konservativcu baronu F. Morseyu.
Deloval je tudi v krajevnem in okrajnem šolskem svetu in sodeloval pri ustanavljanju mladeniških društev in pri ustanovitvi Slovenske kmečke zveze, v kateri je bil podpredsednik in zelo aktiven v njenem delovanju. Zavzemal se je za udeležbo Slovencev v občinski politiki. Pri tem so mu bile v veliko pomoč govorniške sposobnosti in šaljiv značaj.
Franc Mlakar je umrl 31. avgusta 1909 v Hošnici pri Laporju.
VIR: biografski-sb.si
Umrl je prvi lastnik bistriškega gradu iz rodbine Attems IGNACIJ MARIJA I. GROF ATTEMS
Mecen Ignacij Marija I. grof Attems se je rodil 15. avgusta 1652 v Ljubljani. Bil je sin iz tretjega zakona vicedoma dežele Kranjske Janeza Friderika grofa Attemsa (*1593 †1663) s Frančiško Marijo markizo Strozzi (*1620 †1668). Z Ignacijem Marijo se začenja uspešna štajerska veja svetokriških Attemsov. Attemsi so bili leta 1630 povzdignjeni v državne grofe ‘Svetega rimskega cesarstva’.
Šolal se je na ruški latinski šoli in v Gradcu (Avstrija), kjer je končal študij prava. Pri enaintridesetih je bil imenovan za dvornega svetnika, tri leta zatem je postal svetnik pri notranjeavstrijski dvorni komori in v letih od 1688−1703 opravljal službo glavnega intendanta za Štajersko. Bil je še predsednik in ravnatelj notranjeavstrijskega tajnega sveta.
Z nakupi gradov in posesti se je njegova gospodarska dejavnost, tudi zaradi službe intendanta, vse bolj vezala na donosna posestva spodnje Štajerske.
V prvem zakonu, sklenjenem leta 1685 z Attems Marijo Regino, rojeno Wurmbrand (Stuppach, *1659 †1715), je imel kar trinajst otrok. Z drugo ženo Kristino Krescencijo Attems, rojeno Herberstein (Hrastovec) − zakon je bil sklenjen leta 1715 v Brežicah − pa ni imel potomcev.
Njegova velikopoteznost je razvidna iz nakupov grajskih posesti Podčetrtek in Štatenberg leta 1686, Hartenštajna in bližnjega urada Pilštanj, Brežic, Brestanice in seveda bistriškega gradu leta 1717.
V Gradcu si je med leti 1702−05 uredil monumentalno palačo, zunaj mesta je kupil posestvo ‘Gösting’ in po požaru starega gradu leta 1723 pod njim zgradil dvorec ‘Neu Gösting’. Z drugo poroko se je njegova posest povečala še z gradom in posestvom Vurberg nad Dravo zahodno od Ptuja.
Prva velikopotezna zadeva Ignacija grofa Attemsa je bila ob koncu 17. stoletja zidava Štatenberga. Sledila je načrtna barokizacija in opremljanje renesančnih gradov v Brežicah, Podčetrtku in v Slovenski Bistrici.
Ignacij Marija I. grof Attems je umrl 1. decembra 1732 v Gradcu in je pokopan pri frančiškanih v Brežicah.
VIR: biografski-sb.si
1. december 1339
PRAVICE BISTRICE IZENAČENE S PRAVICAMI DRUGIH MEST ŠTAJERSKE
Šele z listino avstrijskega vojvode Albrehta II., z dne 1. decembra 1339, je dobila Bistrica in Bistričani poleg pravice do obveznega skladiščenja ptujskega in drugega vina (razen mariborskega), kadar se pelje skozi Bistrico, od tod dalje pa ga smejo voziti le Bistričani, tudi še posebno »milost,« namreč, da »imajo vse iste pravice kot drugi v mestih Štajerske« (all die recht die annder vnser burger in vnnsern stetten in Steyer habent). S to listino je torej Bistrica tudi pravno dobila status mesta, enak drugim mestom na Štajerskem.
VIR: Božo Otorepec: Grb mesta Slovenske Bistrice, Zbornik občine Slovenska Bistrica II., 1990, str. 25
