10. januar
Danes goduje VILJEM
Ime Viljem izhaja iz nemškega imena Wilhelm, ki je zloženo iz starovisokonemških besed willo v pomenu »volja« helm »čelada«.
Moške različice imena: Vili, Vilibert, Vilči, Vilhelm, Vilij, Vilim, Viljam, Vilijan, Viljan, Viljem, Vilm, Viljko, Vilko, Vilmos, Vilmoš.
Ženske različice imena: Vilhelmina, Viljana, Viljema, Viljemina, Vilma, Viljemka.
10. januar
PREŠEREN ZAPROSI LJUBLJANSKO GUBERNIJO ZA IZDAJO KRSTA PRI SAVICI
Krst pri Savici je obsežna epsko-lirska pesnitev, ki jo je v drugi polovici leta 1835 napisal slovenski romantični pesnik France Prešeren. Pesem obravnavajo tudi kot slovenski nacionalni ep. Prešeren je pesnitev končal v začetku januarja leta 1836. Že 10. januarja 1836 je zaprosil ljubljansko gubernijo za izdajo tega dela, vendar mu prošnjo zavrnejo, zato jo je aprila istega leta izdal v samozaložbi v 600 izvodih. Pozneje jo je posvetil svojemu prijatelju Matiji Čopu.
Krst sestoji iz dveh delov, Uvoda (26 tercin) in Krsta (53 stanc), ki se zelo vidno ločujeta v obsegu, vsebini in verzni obliki. Leta 1846, ko je pesnitev objavil v Poezijah, jo je rahlo spremenil, in sicer je spremenil 9. kitico, v Krst pa je pred 42. kitico dodal še eno.
Poleg sonetnega venca je to Prešernovo najbolj celovito delo.
OB JUBILEJU ŠTEVILNI DOGODKI
Letos obeležujejo 20 let delovanja Srednje šole Slovenska Bistrica
Srednja šola Slovenska Bistrica letos praznuje 20 let delovanja. Prve dejavnosti za ustanovitev samostojne srednje šole v občini Slovenska Bistrica segajo v začetek devetdesetih let prejšnjega stoletja, in sicer s pobudo za uvedbo gimnazijskega programa. Šola je začela delovati septembra 1999, denar za izgradnjo nove šole je zagotovila država, del sredstev je prispevala tudi občina. V tem času so jo skupaj z dijaki, ob podpori staršev in okolja, oblikovali v ustanovo, kjer dijaki dosegajo uspehe – tudi najvidnejše v domačem in širšem okolju. Ekonomske programe izvajajo od ustanovitve šole, splošni gimnazijski program od leta 2004, metalurški tehnik pa od leta 2016. Najštevilčnejši je vpis v gimnazijski program.
Izdali bodo tudi zbornik
Obletnico bodo obeležili na različne načine. Kot uvod v praznovanje so že decembra v športni dvorani šole namesto tradicionalnega božično-novoletnega koncerta gostili koncert z naslovom V objemu jazza. Nastopila je Urša Kraševac, nekdanja dijakinja šole, s svojim bendom. Na odru sta se jim pridružila tudi zbor Srednje šole Slovenska Bistrica in Ana Sandrin, še ena nekdanja dijakinja šole, zdaj pa profesorica glasbe in zborovodkinja. Letos bodo gostili znane posameznike, za februar načrtujejo razstavo s pregledom umetniških dosežkov nekdanjih in sedanjih dijakov, izdali bodo tudi zbornik.
Do zdaj 3300 dijakov
“To je priložnost, da pod skupno streho morda zberemo več kot 3300 mladih ljudi, ki smo jih v 20 letih vpisali v prve letnike naših programov. To je čas, da se zahvalimo vsem, ki so nam stali ob strani in nam pomagali na naši mladi poti. Želimo, da bi letošnji jubilej z nami delil čim širši krog obiskovalcev in prijateljev šole,” je povedala Iva Pučnik Ozimič, ravnateljica Srednje šole Slovenska Bistrica. Osrednja slovesnost ob 20. obletnici bo spomladi, najverjetneje prvi teden v aprilu.
VIR: Tomaž Ajd, Štajer’c
FOTO: Urša Kraševac na koncertu V objemu jazza (Arhiv Srednje šole Slovenska Bistrica)
ZELO DOBRO POSLOVANJE IMPOLA V LETU 2013
Predsednik uprave družbe Impol Jernej Čokl je v posebnem pogovoru za TV Studio Bistrica spregovoril o poslovanju skupine Impol v letu 2013. Povedal je, da je skupina dosegla zelo dobre poslovne rezultate in dobiček v višini približno 12 milijonov evrov.
Poudaril je, da je aluminij kovina prihodnosti. Povpraševanje po aluminiju bo v Evropi tudi v prihodnje relativno stabilno. Globalizirano poslovanje z aluminijem seveda vpliva na doseganje poslovnih rezultatov skupine. Sicer pa bodo v Impolu v letošnjem letu zaključili drugo fazo naložbenega ciklusa v dodatne livarske kapacitete. Pripravili so tudi strategijo skupine za obdobje 2014-2020. Kot zanimivost naj omenimo, da predsednik uprave Jernej Čokl v letošnjem letu zaokrožuje 40 let dela v Impolu.
VIR: Studio Bistrica
FOTO: Aleš Kolar
UKRADENI MERCEDES NAŠLI V GOZDU
Iz podjetja Mape Trade iz Slovenske Bistrice je ukradel tervol, tovornjak pa pustil v Dravinjskih goricah
Slovenska Bistrica – V noči s ponedeljka na torek je še vedno neznani vlomilec iz zavarovanega 1,5 hektara velikega skladišča družbe Mape Trade ukradel manjši tovornjak znamke Mercedes in ga naložil s štirimi paletami najkakovostnejšega tervola, pripravljenega za izolacijo planinskega doma pri Treh kraljih na Pohorju. Bistriško postajo policije je obvestil občan, da je na robu bukovega gozda med Srecami in Savinskim v Dravinjskih goricah nad Makolami parkiran tovornjak, policisti in mariborski kriminalisti pa so takoj ugotovili, da gre za ukradenega. Storilec, morda tudi več njih, je vdrl v skladišče v bistriški industrijski coni, ki premore ograjo, visoko dva metra, zavarovano pa je tudi s senzorji. Matjaž Pečovnik, direktor in lastnik družbe Mape Trade, ene največjih, ki se ukvarja s sanacijami mostov in predorov, sicer pa je znan tudi kot nekdanji vrhunski alpinist, saj je vodil kar deset odprav na Himalajo, nam je povedal, da je vlomilec zagotovo poznavalec njegovega podjetja, saj mu je uspelo pokriti senzorje in tudi izklopiti električni tok. Kriminalisti, ki so v sredo zvečer podrobno preiskali tovornjak, niso mogli preiskati prstnih odtisov, saj je storilec s prahom gasilnega aparata temeljito obdelal kabino tovornjaka. Niti znakov, da bi tovor preložili na mestu, kjer so našli mercedesa, ni bilo. V kabini so bili izvirni ključi za vžig, teh pa imajo v podjetju za vsak avto tri primerke. Ugotovili so še, da je števec pokazal 30 prevoženih kilometrov, torej je neznani tat tovor odložil nekje na bližnjem območju, saj je od Slovenske Bistrice do gozda med Srecami in Savinskim le okoli 18 kilometrov. Kriminalisti in policisti preiskavo nadaljujejo, s posebno pozornostjo pa spremljajo vse, ki se ukvarjajo z izoliranjem zgradb. Matjaž Pečovnik, ki je včeraj imel polne roke dela, saj je njegovo podjetje začelo sanacijo odstopanja barve v predoru Markovec, nam je še povedal, da bodo najprej poskušali ugotoviti, ali je bil neznani storilec v preteklosti njihov zaposleni, kajti pridobil si je izvirne ključe in poskušal odpeljati tudi viličarja, a mu to ni uspelo. Tat je s tovornjakom prevozil le 30 kilometrov.
VIR: Danilo Utenkar, Delo
KMETJE PIŠEJO PISMO MINISTRU PODOBNIKU
Bistriška občina za ureditev industrijske cone potrebuje 120 hektarov, predvidenim lokacijam pa nasprotujejo kmetje in bistriška izpostava Kmetijsko-gozdarske zbornice
“Kmetje se še niso pomirili,” je danes povedal Anton Hohler, predsednik izpostave Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenska Bistrica, “negotovost je velika, zdaj pišemo pismo za ministrstvo za okolje in prostor, v katerem bomo pristojne opozorili na posege na območja z najboljšo zemljo.”
Občina Slovenska Bistrica si že nekaj let prizadeva, da bi zakoličila območja za gradnjo industrijskih, izobraževalnih in obrtnih objektov. Pripravljajo dokument, ki predvideva gradnjo objektov iz projekta Alureg, občina potrebuje okrog 120 hektarov zemlje. Kmetje pa tej nameri nasprotujejo. Svoje nasprotovanje so izrazili že večkrat, nazadnje na javni predstavitvi osnutka državnega prostorskega načrta.
“Zbornici in kmetom so znane štiri lokacije za ureditev bistriške industrijske cone. Vsem štirim seveda nasprotujemo, menimo namreč, da je na vseh lokacijah obdelovalna zemlja, ponekod celo najboljša,” je opozoril Hohler in dodal, da je najbolj občutljiva varianta pod številko 3. Zadeva namreč območje med cestama Slovenska Bistrica-Črešnjevec in Slovenska Bistrica-Cigonca, ob potoku Ložnica. Tu je meliorirana zemlja, po pedološki karti spada v 3. in 4. kategorijo, kar pomeni, da je tod najboljša zemlja v dolini Ložnice in Dravinje. V občini in celo v ministrstvu za prostor in okolje zatrjujejo, da je tu poplavno območje. Nekoč je resda bilo, zdaj pa ni več. In še nekaj je opozoril Hohler, namreč to, da območje ni omejeno. Skoraj dve tretjini zemlje sta v lasti kmetijskega sklada, ta pa je zemljo dal v najem bistriškim kmetom, ki obdelujejo od tri do 16 hektarjev. Na tej zemlji pridelujejo koruzo, pšenico, včasih celo sladkorno peso. Hohler je še povedal, da je zbornica dobila pismo podpore enega izmed članov bistriškega Društva za varstvo okolja Vintgar, ki tudi opozarja na zaščito obdelovalnih površin. In zakaj so kmetje tako glasni prav pri tej lokaciji? “Če tu popustimo, bodo z zemljo delali, kar bodo želeli, kmetje in zbornica ne bomo kar tako dali ‘male bistriške žitnice’ iz svojih rok,” je odgovoril Hohler.
Za ureditev industrijske cone obstajajo še tri možne lokacije: prva (varianta 1) je v bližini strelišča in nasproti gozda Velenik in ob cesti Slovenska Bistrica-Ptuj, druga (varianta 2) je v bližini Pragerskega in pragerske graščine, tretja (varianta 4) pa je blizu železniške postaje Slovenska Bistrica, ob cesti proti Laporju in Makolam oziroma na lokaciji zmajarskega letališča. “Nobena teh lokacij ni idealna,” je dejal Hohler, “če gre za 40 hektarov, sta primerni lokaciji tudi pri Pragerskem in na zmajarskem letališču, kjer je tako imenovana neplodna naplavina.” Zbornico kmetje sprašujejo, kaj bo naredila po oddanem pismu, naslovljenem na ministrstvo za okolje. Anton Hohler odgovarja: “Počakali bomo na stališče ministrstva. Tam bodo morali preštudirati naš predlog, ki se zavzema za varianto 1. Ta lokacija je dovolj blizu mestnega središča, v bližini je celotna infrastruktura in konec koncev ta cona ne bo motila ljudi.”
Zbornica ima v mislih še nekaj drugih možnih lokacij: novo industrijsko cono bi lahko uredili na parceli bivših Mesnin, pod Hoferjem ali v bližini osrednje bistriške čistilne naprave. V zbornici so še prepričani, da bodo morali kmetje sodelovati pri dokončni izbiri lokacije za industrijsko cono in se ne sme ponoviti dogovarjanje brez njihove prisotnosti.
VIR: Zdenko Kodrič, Večer
FOTO: Anton Hohler: “Najboljše zemlje kmetje ne bodo dali!” (Večer)
10. januar 2008
USTANOVLJENO TD VITICA
Turistično društvo Vitica z Vrhol pri Slovenskih Konjicah je bilo ustanovljeno oz. vpisano v register društev 10. januarja 2008. Povezuje dva naselja v občini Slovenska Bistrica: Vrhole in Preloge.
VIR: TD Vitica; Register društev v Sloveniji, Ministrstvo za notranje zadeve RS
10. januar 1989
OB PRAZNIKU OBČINE SLOVENSKA BISTRICA
Livarna za Evropo
V Impolu so danes slovesno odprli eno najsodobnejših livarn v tem delu sveta • »Najboljše je biti velik in dober hkrati,« pravi predsednik ZKPO v Impolu Zvezdan Žlebnik
Ob prazniku občine Slovenska Bistrica so v Impolu, ki tretjino proizvodnje nameni zahodnoevropskemu trgu, slovesno odprli novo livarno. Graditi so jo začeli pred tremi leti. Na približno 4200 kvadratnih metrih pokritih prostorov bodo letno lahko predelali 36 tisoč ton aluminija v polizdelke (v stari livarni 25.000 ton). Osnovna proizvodnja livarne bodo aluminijske zlitine, ki so jih doslej v poskusnem obratovanju izdelovali 50 različnih vrst.
Nova livarna ima zaprti hladilni sistem vode in ne bo več onesnaževala potoka Bistrice. Vsa investicija bi danes stala 16,5 milijarde dinarjev. Še letos nameravajo v Impolu livarno opremiti s filtrirnimi napravami za dimne pline, da bo ekološko čista. Leta 1992 bodo v
Evropski gospodarski skupnosti uvedli protidumpiške postopke proti proizvajalcem, ki ne bodo imeli čistilnih naprav, tega pa si v Impolu ne smejo privoščiti. Za filtre bodo potrebovali še 4 do 5 milijard dinarjev.
Poleg livniškega dela imajo novo toplotno obdelavo drogov, ki je računalniško krmiljena in popolnoma avtomatizirana in lahko homogenizira vse zlitine (take naprave so lahko doslej homogenizirale le eno zlitino naenkrat). V novi livarni bo delalo 120 ljudi, vendar v Impolu niso zaradi tega zaposlill niti enega novega delavca.
Predsednik začasnega poslovodnega organa DO Impol Zvezdan Žlebnik je svoj govor končal takole: “Dobro je biti velik, boljše je biti dober, najboljše je biti oboje.
Na otvoritvi sta se predstavila tudi pihalni orkester in folklorna skupina, ki delujeta pri
konferenci sindikata v Impolu. Gosta sta bila Darko Talar, podpredsednik kolektivnega poslovodnega organa Kreditne banke Maribor, in Janez Erker, vodja poslovne enote te banke v Slovenski Bistrici.
VIR: Boris Jaušovec, Večer
FOTO: Igor Napast
POKRIVANJE STREHE NA CERKVI sv. JOŽEFA
Ker je močan veter, ki je pihal 3. in 10. januarja 1984, razkril tudi streho cerkve sv. Jožefa nad mestom, so se morali takoj lotiti prekrivanja. Popravili so poškodovanji skrilj, zelo težko pa je župnija dobila kritino »bobrovec«. Šele po posredovanju civilne zaščite LRS, so jim dobavili iz opekarne Križevci 25.000 kosov opeke. 11.000 kosov so si še izposodili pri zidarskem mojstru Merniku. Delo je trajalo 5 tednov, prekrivali pa so zidarji in krovci Islamskega Nevrus-a, pod nadzorstvom gradbenega inž. Jožeta Rahleta iz Slov. Bistrice.
VIR: Kronika župnije sv. Jerneja Slovenska Bistrica
FOTO: Pribijanje skrilja na strehi cerkve sv. Jožefa (Kronika župnije sv. Jerneja Slovenska Bistrica)
NA ČREŠNJEVCU ODPRLI NOVO OSNOVNO ŠOLO
Vse do leta 1833 črešnjevska mladina ni imela ne šolskega poslopja ne pouka. Tega leta je kaplan Carnik v kaplaniji organiziral prvi privatni pouk. Leta 1837 so zgradili 5 X 4 m veliko učilnico, ki so jo odprli 1840. leta z nazivom Privatpfarrschule in Kerschbach. Prvi učitelj je bil Jurij Hraševec, ki je tega leta vpisal 187 za šolo sposobnih otrok. Od teh je vsakdanjo šolo obiskovalo 33 učencev, nedeljsko pa 17.
Leta 1871 je bila šola razširjena v dvorazrednico.
V tem letu se je porodila misel, da bi zgradili novo šolsko poslopje s tremi učilnicami (razredi). Stavba je bila zgrajena leta 1874. Imela je tri učilnice, stanovanje za nadučitelja in eno sobo za učitelje. Zaradi velikega števila otrok se je šola leta 1895 razširila iz trirazredne v štirirazredno šolo.
Leta 1902 so morali šoli dodati prizidek, da so omilili stisko. V novo zgrajenem delu so bile tri učilnice. Šola se je razširila v pet razrednico, leta 1927 pa v šest razrednico. Tako je ostala vse do leta 1967, ko je postala šola na Črešnjevcu osemrazredna osnovna šola. Pogoji za delo so bili težki, šolski prostori pa neprimerni za delo. Ko so občani občine Slovenska Bistrica sprejeli program razširitve in obnove šolskega prostora in leta 1968 razpisal prvi referendum za samoprispevek za šolstvo, je v program prišla tudi gradnja nove šole na Črešnjevcu. Odprtje nove šolske stavbe je bila na slovesni prireditvi ob občinskem prazniku, 10. januarja 1976. Nova šola je imela 6 učilnic, večnamenski prostor, knjižnico, jedilnico, kuhinjo in oddelek otroškega vrtca. Kasneje so ob šoli zgradili tudi nogometno igrišče.
OŠ Črešnjevec so 7. marca 1976 poimenovali po revolucionarju Veljku Vlahoviču, da pa nosi ime OŠ dr. Jožeta Pučnika Črešnjevec.
FOTO: Zgoraj: Stara OŠ Črešnjevec na razglednici poslani leta 1924
(arhiv ZZK Slovenska Bistrica); Spodaj: Novozgrajena šola (arhiv OŠ Črešnjevec)
ZAHVALA DELOVNIM KOLEKTIVOM
Organizacijski odbor Novoletne jelke v Slov. Bistrici smatra za svojo dolžnost, da se v imenu pionirskih odredov šol Slov, Bistrica, Črešnjevec, Laporje, Tinje, Venčesl, Šmartno, Zg. in Sp. polskava, Fram , Planica ter Podova prav iskreno zahvali delovnim kolektivom Slov. Bistrice in okolice, ki so s svojimi prispevki omogočili letos bogato obdaritev dedka Mraza. Prav posebna zahvala gre sledečim delovnim kolektivom: tovarne “Impol”, ki je prispeval 540 tisoč din, LIP Slovenke Konjice za prispevek 95.ooo din, Granit Slov. Bistrica 50.000 din, KZ Tinje 30.000 din, Metrop Slov. Bistrica 20.000, KZ Šmartno 30.000, Mesopromet Slov. Bistrica 12 tisoč, KZ Slov. Bistrica 10.000, sindikat Tovarne olja Slov. Bistrica 15.000, Tovarna gumbov Slov. Bistrica 15.000, Vino-sadje Slov. Bistrica 10.000 dinarjev. Skupni prispevki znašajo okrog 850.000 dinarjev. Na vsakega otroka navedenih šol je prišlo 285 dinarjev, 30.000 din za Vrtec v Slov. Bistrici in 10.000 din za dijaški dom (za kol. darila). Podrobni obračuni s prilogami bodo vsakemu podjetju na vpogled pri dir. tovarne “Impol”, tov. Podričniku. Pionirski odredi se bodo zopet založili s knjigami in s telovadnimi rekviziti, izrazito soc. šibki bodo pa iz tega fonda posebej nagrajeni. Našim delovnim kolektivom največje priznanje in zahvala.
VIR: Za org. odbor: Šnuderl, Večer
MONTAŽA EL. NAPELJAVE V ŽUPNIŠČU
Mojster A. Sprager je začel z montažo električne napeljave v zgornjepolskavskem župnišču 10. januarja 1929 in v cerkvi svete Trojice 13. februarja 1929 in svoje delo končal 7. marca 1929. Tisti dan je v župnišču in cerkvi zasvetila električna luč. Ob splošnem navdušenju je bil ljudem všeč tudi razsvetljen božji grob. Cerkveni odbor je za ta dela odštel 17.941 dinarjev.
VIR: Mirko Munda: Zgornja Polskava in njena okolica, str. 130
SESTANEK GASILCEV Z ZGORNJE BISTRICE
10. januarja 1915 je bil sestanek gasilcev z Zgornje Bistrice v gostilni Guntscher zaradi vpoklica mož v vojsko. Poročila iz tega leta tudi poročajo o finančnem poslovanju in stanju društva. V Gradcu so pri trgovcu Satlerju kupili deset zvitkov cevi.
VIR: Kronika PGD Zgornja Bistrica
10. januar 1626
POZNAMO IME MESTNEGA SODNIKA
Žiga Rotenhofer je bil mestni sodnik med leti 1626–32. Kot mestni sodnik se v matičnih knjigah prvič omenja 10. januarja 1626, ko je bil za pričo Kunigundi, vdovi po Klavžu de Valle, ki se je v Slovenski Bistrici poročila z Valentinom Štajnleflom.
VIR: Koropec, Jože: Matične knjige iz 17. stoletja za župnijo Slovenska Bistrica, Zbornik občine Slovenska Bistrica II., 1990, str. 38
