Danes goduje MAKARIJ
Ime Makarij izhaja prek latinskega imena Macarius iz grškega imena Μακάριος (Makarios), to pa iz grške besede μακαριoς (makarios) v pomenu »blažen, srečen«. Imenu Makarij v slovenskem prevodu ustreza ime Blaženko in ženski obliki Blažena, Blažemka.
Moške različice imena: Gari, Kari.
Pomensko sorodna imena: Blaženko (m), Blažena (ž), Blaženka (ž).
40 MUČENIKOV
Vsako leto 10. marca obeležujemo dan mučenikov, ki ima svoje korenine v krščanskem izročilu. Tradicionalno naj bi moški na ta dan prejeli simbolično darilo – suhe slive, trnje in klobaso. To naj bi jih opominjalo, da se mučeništvo v njihovem življenju še vedno dogaja. Dandanašnji pa gre bolj za izkaz pozornosti dam do gospodov, po tem, ko se dva dni pred tem oni spomnijo nanje.
V letih 308-324 je na območju rimskega imperija vladal cesar Licinij, ki se je sprl s svojim sovladarjem Konstantinom I. Velikim – prvim rimskim cesarjem, ki je sprejel krščanstvo. Od njunega nesoglasja dalje je Licinij v kristjanih videl sovražnike in ker je bilo treba sovražnike ali spreobrniti ali pa pobiti, je tudi vojakom na območju, ki mu je vladal, ukazal, naj se krščanstvu nemudoma odpovejo ali pa bodo kaznovani s smrtjo. Temu odloku se je uprlo štiridesetih vojakov elitne legije, ki so bili pripravljeni za svojo vero umreti.
Vojakom seveda ni bilo prizanešeno. Po tem, ko so se vsi skupaj podpisali pod zadnje pismo, so vseh 40 slekli do golega in jih v eni najhujših zim takratne Armenije odpeljali do zamrznjenega ribnika. Tam so jih pometali v vodo, kjer so tragično umrli.
Trupla mrtvih vojakov so zažgali na grmadi naslednji dan – 10. marca.
ROKODELCI SE POVEZUJEJO
Sodelujoči so zadovoljni s prvim delom izvedbe projekta Roko-delci, v okviru katerega so tudi izdali priročnik
Konec preteklega leta se je končal prvi del projekta Roko-delci, ki ga štirje rokodelski centri v sodelovanju z lokalnimi akcijskimi skupinami in drugimi partnerji izvajajo na področju ohranjanja rokodelstva ter prenosa in popularizacije rokodelskih znanj. Pri LAS Dobro za nas so se v prvem delu posvetili celoviti dokumentaciji lončarske obrti, ki je bila na tem območju v preteklosti zaradi nahajališč kakovostne gline dobro razvita. Etnologinja in lončarka Teja Hlačer je opravila poglobljeno terensko delo, popisala je primere stare tradicionalne lončenine in zbrala podatke o lončarjih, ki so delovali v Slovenski Bistrici in okoliških krajih. Poleg tega je pripravila gradivo za dokumentacijo postopkov izdelave lončarskih izdelkov. Svoje znanje tradicionalnega načina oblikovanja posod je prikazal Darko Kmetec, vnuk zadnjega tradicionalnega lončarja v Slovenski Bistrici, Jožeta Kozelja. Ljubica Zgonec Zorko, vodja Centra domače in umetnostne obrti, pa je predstavila dejavnosti in prizadevanja centra za ohranjanje in razvijanje lončarstva. V sodelovanju s produkcijsko hišo Studio Legen ter oblikovalko in fotografinjo Jano Jocif je kot rezultat uspešne izvedbe projektnih dejavnosti nastal izobraževalni film Ohranjanje lončarske dediščine, januarja letos pa je izšel še priročnik Tradicionalno lončarstvo na Slovenskobistriškem. Film in priročnik sta prosto dostopna na spletu. “Vsebine projekta, ki je na polovici izvajanja, so izjemno pomembne tudi za povezovanje med organizacijami, ki se z rokodelstvom ukvarjamo. Na ravni celotnega projektnega partnerstva so potekale razstave, izmenjave in drugi rokodelski dogodki, na katerih smo partnerji predstavili rokodelske izdelke in obstoječe prakse lokalnih obrti. Na srečanjih v Idriji, Škofji Loki, Slovenski Bistrici in Rogatcu smo v rokodelskih centrih izvedli predstavitve dobrih praks in delavnice. S sodobno interpretacijo bogate rokodelske dediščine in njeno nadgradnjo v nove rokodelske in turistične produkte nadaljujemo tudi drugi del projekta,” pojasnjuje Anja Zamuda iz CDUO Rokodelska zadruga Slovenska Bistrica. Projekt Roko-delci financirata Evropska unija iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja in Republika Slovenija v okviru Programa razvoja podeželja RS 2014-2020.
VIR: Tomaž Ajd, Štajer’c
FOTO: Z Rokodelskega praznika 2019 (arhiv CDUO Slovenska Bistrica)
PREDAVANJE SLOVENSKA BISTRICA V ZRCALU SREDNJEVEŠKIH DNI
Slovenska Bistrica v zrcalu srednjeveških dni, predavanje Amadeje Mlakar 10. marca 2017, je spadalo med prireditve ob občinskem prazniku. Prav listina s pečatom o datumu občinskega praznika sega v davno leto 1311, ko se na gregorjevo, 12. marca, prvič omenja skupnost meščanov Bistrice. Diplomantka Filozofske fakultete v Mariboru je zelo dobro umestila Bistrico v srednjeveški čas. Izvedeli smo, katere so bili najpomembnejše obrti našega mesta, iz katerih so posledično nastali prvi priimki. Ob potoku Bistrica so delovali Židje, ki so bili povezani z Mariborom in Ptujem. Znamenita vinska vojna je pripomogla k temu, da je tudi naše mesto postalo znano po svojem vinu.
VIR: Informator
FOTO: Amadeja Mlakar (Edvard Grobler, Studio Bistrica)
HLEV ZGOREL, HIŠO SO REŠILI
V požaru gospodarskega poslopja in avtomobila v Ogljenšaku pri Zgornji Polskavi je nastalo za okoli 50.000 evrov škode
Da je šlo danes zvečer nekaj hudo narobe na naslovu Ogljenšak 31 (občina Slovenska Bistrica), je že od daleč opominjal smrdeč dim, ki se je vil od tam. Za prvim ovinkom je postalo jasno, da je gospodarsko poslopje v lastni 63-letne Stanke Puklič zgorelo v celoti. “Kot bi nekdo treskal z vrati, nekakšno pokanje sem slišal, a temu nisem posvečal preveč pozornosti. Nakar je k meni pritekla sestra in zaklicala, da pri sosedih gori. Šel sem preverit na prag. Hlev na Lukovi domačiji, kot jim v vasi pravimo po domače, je bil že cel v plamenih,” je nesrečni dogodek opisal njen sosed Milan Stopar, kajti nesrečne ženske ob našem prihodu na pogorišče ni bilo doma. “Zgrabil sem telefon in poklical 112, ker se ni nihče oglasil, sem se hotel odpeljati v gasilski dom na Zgornji Polskavi, medtem pa sem na ‘pager’ že dobil poziv centra, kje gori. Tudi sam sem namreč gasilec,” je v nadaljevanju opisal Stopar. Zakaj je zagorelo, ni upal ugibati, kajti ugotavljanje vzroka požara je v domeni kriminalistov, ki so okoliščine dogodka še preiskujejo. Lastnica domačije je imela srečo, da ji ognjeni zublji niso vzeli hiše, kajti okoli 80 let stara hiša se drži gospodarskega poslopja, ki ga je ogenj popolnoma uničil. V celoti je zgorel tudi okrog 14 let star polo, katerega lastnik je njen zet Andrej Podlesnik. Po besedah Stoparja avta ni bilo mogoče rešiti, ko je stekel na pomoč k sosedi, je bilo namreč vozilo v celoti v ognju, kajti parkirano je bilo tik ob gospodarskem poslopju. Pripadniki prostovoljnih gasilskih brigad z Zgornje in Spodnje Polskave ter iz Slovenske Bistrice so se s plameni borili skoraj štiri ure, okrog polnoči pa postavili gasilsko stražo, iz previdnosti, da ne bi vnovič zagorelo. Pogorišče povsem uničenega gospodarskega poslopja, s katerega so gasilci morali odstraniti uničeno ostrešje, si je ogledal zavarovalniški agent. Koliko škode je nastalo, je bilo na prvi pogled težko oceniti, medtem ko so s policije sporočili, da se po nestrokovni oceni giblje okrog petdeset tisočakov.
VIR: Vesna Lovrec, Večer
FOTO: Gospodarsko poslopje je zgorelo v celoti (Vesna Lovrec)
PRAZNIČNE POLEMIKE PRED OBČINSKIM SLAVJEM
Bistriška občina bo konec tega tedna slavila svoj praznik; 12. marca 1311 je bil napisan dokument z mestnimi pravicami
Prebivalci občine Slovenska Bistrica 12. marca slavijo občinski praznik. Ob tej priložnosti bo več prireditev, osrednja bo ta petek ob 19. uri, ko bo v bistriškem gradu slavnostna akademija. Na njej bo župan Ivan Žagar vročil občinsko listino in priznanja. Priznanja bodo dobili športni delavec, trener in nekdanji državni prvak v suvanju krogle Marjan Štimec iz Laporja, občinski svetnik in politični, sindikalni in športni delavec Dušan Detiček iz Slovenske Bistrice ter pragerski gasilci. Listina bo v rokah športnikov, dobili jo bodo judoisti domačega kluba Impol za 50-letnico delovanja. V okviru praznika vabijo na pohod skozi Vintgar, pohodniki bodo na pot odšli v soboto ob 7.30. Obeta se tudi boksarski praznik, prihodnjo soboto in nedeljo bodo tekmovali za zlati grb.
Letošnji občinski praznik je doživel “nekaj političnih udarcev z leve”, kot so nekateri politiki slikovito opisali nedavno tiskovno konferenco bistriških Socialnih demokratov. Bistriška politična opozicija namreč zahteva, da prebivalci občine svoj praznik slavijo 8. januarja, ko so pri Treh žebljih padli domoljubi Pohorskega bataljona. Občina je ta dan že slavila. A ker so politiki s podporo političnih strank menili, da gre za ideološko obarvani praznik, so se odločili za nevtralni datum. Gre za 12. marec 1311, ko je Slovenska Bistrica dobila pravni dokument, v njem pa so s pečatom potrjene mestne pravice (univezitas civium). Letos potemtakem občina lahko slavi 700-letnico svojih mestnih pravic. Kakorkoli že, SD ni uspela razburkati javnosti, v občini namreč ni bilo izražene ne politične ne javne volje o spremembi datuma o praznovanju občinskega praznika, zato bo občina po vsej verjetnosti vsaj še štiri leta praznovala 12. marca. K temu dodajmo, da je bila prva omemba kraja pred 784 leti, ko je ob trgovski cesti nastalo naselje Gradišče. Res pa je tudi, da je bila Slovenska Bistrica (Civitas Negotiana) znana že v rimskih časih.
VIR: Zdenko Kodrič, Večer
FOTO: Panoramski posnetek Slovenske Bistrice (Peter Bradan)
KOZMUS, PRIMC IN VODOVNIK NA MALTO
Trije slovenski atleti bodo v prihodnjih dneh nastopili na četrtem zimskem metalnem challengu v Marsi na Malti. Primož Kozmus (Fit Brežice) v metu kladiva, Igor Primc (Krka Novo mesto) v metu diska in Miran Vodovnik (Almont Slovenska Bistrica) v suvanju krogle pričakujejo uvrstitve v finale. Na predstavitvi ekipe v Ljubljani je Kozmus dobil tudi posebno priznanje Mednarodne atletske zveze (IAAF) za uvrstitev med prvo deseterico na lanski lestvici IAAF v metu kladiva.
Vodovnik je nastopil že na dvoranskem SP v Budimpešti. “Želim si boljši met, kot mi je uspel na dvoranskem SP. Z idealno tehniko bi lahko dosegel rezultat prek 20 m.”
VIR: jz/lr, STA
BODO BISTRIČANI POLETI ŽEJNI?
Po suhi zimi ni pričakovati polnih zajetij
Vode je na Bistriškem, kljub izredno suhi zimi, sicer dovolj. Že zdaj pa se mnogi sprašujejo, kako bo poleti, saj je znano, da imajo vodna zajetja na Pohorju in Boču sredi leta dovolj vode, le če zima ne skopari s padavinami. Nekaj lahko reši spomladansko deževje, dejstvo pa je, da je moče premalo.
V Slovenski Bistrici se zdaj pripravljajo na širitev vodovoda v Dravinjski dolini na jugu občine. V bistriškem komunalno-stanovanjskem podjetju, ki bdi nad oskrbo z vodo, pa pravijo, da je vode v Šikolah na Dravskem polju dovoli. Je pa res, da te podtalnice v osrednji vodovod skoraj ne črpajo, saj potok Bistrica še premore dovolj vode, na šikolska zajetja pa bi se priključili, če bi zmanjkalo domače vode.
VIR: (ps), Večer
FOTO: Fotografija je simbolična (Spletna stran občine Slovenska Bistrica)
10. marec 1982
O DELEGATSKIH IZKUŠNJAH
Jože Kapun, vodja delegacije zaposlovanja in štipendijske politike v delovni organizaciji Impol, Slovenska Bistrica: »Štiri leta je bila delegacija vez med bazo (delavci skupnih služb delovne organizacije) in skupščino skupnosti za zaposlovanje. Delo je temeljilo na izkušnjah delegatov, ki so se uveljavili v prvem mandatu. Poudariti moram, da so bili dnevni redni na skupščinah in zato tudi na sestanku naše delegacije preobširni, gradivo pa premalo jasno, konkretno. Zdi se mi, da smo v preteklih letih o zadevah odločali bolj formalno. To pa zato, ker problematika ni bila povezana z našim življenjem in okoljem, kjer živimo. Pogrešal sem tudi tako imenovano vzvratno sporočilo. Informacije s skupščine bi morale biti takoj med ljudmi.
VIR: zk, Večer
FOTO: Jože Kapun (Večer)
HUDA PROMETNA NESREČA V SPODNJI LOŽNICI
Ranjena podpredsednika Dobrajc in Jedlovčnlk
Okrog 17. ure se je pripetila v Spodnji Ložnici, 2.5 km pred Slovensko Bistrico, huda prometna nesreča. V njej so se poškodovali Tone Dobrajc, podpredsednik občinske skupščine Maribor, Norbert Jedlovčnik. podpredsednik občinske skupščine Slovenska Bistrica, Stane Kuštrin iz Maribora in šofer Desimir Drmanič.
Osebni avtomobil Opel MB 206-87 je zaneslo v ograjo na mostu. Udarec je bil tako močan, da je ograjo odtrgalo, avto je padel štiri metre globoko in obtičal s kolesi navzgor. Na avtomobilu je za več kot 2 milijona starih dinarjev škode.
Po izjavah sopotnikov v osebnem avtomobilu MB 206-87 naj bi bil povzročil nesrečo osebni avtomobil z nemško registracijo, WM-G-433, ki ga je vozil jugoslovanski državljan Anton Ljubičič, začasno zaposlen v Zahodni Nemčiji, s stalnim bivališčem v Splitu, Buktulin 104. Pripeljal je za niimi in jih pred nesrečo prehiteval. Na kraju nesreče pa ni bilo nobenih sledov, ki bi utemeljevali izjave potnikov. Po izjavi očividca Alojza Zafošnika, starega 58, iz Sp. Ložnice 47, je voznik osebnega avtomobila Anton Ljubičič prehiteval osebni avto-mobil MB 206-87 okrog 150 metrov pred nesrečo in je odpeljal že naprej, ko se je avto zaletel v mostno ograjo. Po njegovem pripovedovanju se je nesreča pripetila zaradi neprimerne hitrosti osebnega avtomobila Desimira Drmančiča, ki ni prilagodil hitrosti stanju cestišča.
Na kraj nesreče sta pršla tudi okrajni tožilec in okrožni preiskovalni sodnik; le-ta je odredil, naj odvzamejo voznikoma kri za pregled, za voznlka Antona Ljubičiča pa je odredil, naj ga do naslednjega dne pridržijo na sodišču zaradi zaslišanja.
VIR: Večer
Kot talca ustrelijo ANTONA OPRAVŠA ml.
Anton Opravš ml., pekovski pomočnik, se je rodil 7. februarja 1912 na Pragerskem. očetu Oprauš Antonu st. in materi Julijani.
Živel je na Zgornji Polskavi.
Sredi oktobra 1942 je okupator na Zgornji Polskavi aretiral pet sodelavcev osvobodilnega gibanja in jih zaprl v mariborske zapore. Tri je kmalu izpustil, Srečka Rainerja pa je poslal v koncentracijsko taborišče in Antona Oprauša, ki je sodeloval tudi z Ruško četo, 10. marca 1943 v Mariboru ustrelil. Gestapo je ugotovil, da je Oprauš pripravljal v zaporu upor in osvoboditev zapornikov, zato zanj ni bilo niti najmanjše milosti.
VIRI: biografski-sb.si
Kot talca ustrelijo ALOJZA SORŠAKA
Alojz Soršak, kovaški pomočnik, se je rodil 18. junija 1901 na Spodnji Polskavi.
Nemci so ga 23. decembra 1942 v Ljubljani prijeli in ga 11. januarja 1943 prepeljali v mariborske zapore, kjer so ga 10. marca 1943 ustrelili kot talca.
VIR: biografski-sb.si
VELIK POŽAR PRI SLOVENSKI BISTRICI
V Sp. Novi vasi pri Slovenski Bistrici je zgorela rojstna hiša pokojnega msgr. dr. Jerovška. Zgorelo je vse, kar je bilo gorljivega in je povzročena škoda zelo velika. Kako je nastal požar, še ni ugotovljeno.
VIR: Mariborski večernik Jutra
SVETOVNA KRIZA IN SNEG DO KOLEN
Na god 40 mučenikov, 10. marca, je zapadlo snega prek kolen, kmete pa so zaradi gospodarske krize še naprej stiskale nizke cene živine in poljščin. Krave so bile po nekaj sto dinarjev.
VIR: Mirko Munda: Spodnja Polskava in njena stoletja, str. 196
