11. januar
Danes goduje PAVLIN
Ime Pavlin izhaja iz latinskega imena Paulus. To razlagajo iz latinskega pridevnika paulus v pomenu besede »majhen«.
Moške različice imena: Pavel, Pavl, Pavle, Pavlek, Pavlo, Pavo, Paul, Nandino.
Ženske različice imena: Pavla, Pavli, Pavlina, Paula.
11. januar
USTANOVLJENA SLOVENSKA DEMOKRATIČNA ZVEZA
Slovenska demokratična zveza je bila prva lastovka politične pluralizacije v Sloveniji.
Med znamenite projekte slovenske demokratizacije zagotovo sodi ustanovitev Slovenske demokratične zveze, ene izmed predhodnic Slovenske demokratske stranke. Zveza je uradno zaživela 11. januarja 1989, ko se je v Cankarjevem domu v Ljubljani na ustanovnem zborovanju zbralo več kot 1400 ljudi. Za prvega predsednika je bil izvoljen Dimitrij Rupel, član Izvršilnega odbora in podpredsednik je postal tudi Janez Janša.
ZAČETEK GRADNJE ZAHODNE OBVOZNICE
11. januarja 2021 se je s sečnjo gozda na križišču Kajuhove ceste, pri Impolu, začela gradnja zahodne obvoznice. 4,5 milijona evrov vredno obvoznico investira Direkcija za infrastrukturo, gradi pa GMW iz Turjancev. 1,3 km dolga dvopasovna cesta s kolesarsko stezo in stezo za pešce na obeh straneh, priključne ceste, križišča ter odvodnjavanje padavinskih in odpadnih voda, vse to naj bi bilo končano do aprila prihodnje leto. Skupaj z obvoznico pa bo bistriško podjetje Impol dobilo kablovod, s čemer si bodo zagotovili večjo energetsko stabilnost oziroma dovolj električne energije za nemoteno proizvodnjo.
Zahodna obvoznica naj bi bila končana do 4. aprila 2022.
VIR: Bistričan.si
DELAVNICA IZDELOVANJA CVETJA IZ KREP PAPIRJA
Sekcija za likovno umetnost in oblikovanje Kulturno-umetniškega društva Oplotnica vabi na delavnico izdelovanja cvetja iz krep papirja pod vodstvom članice sekcije Silve Jelenko. Delavnica bo danes, v soboto, 11. januarja, ob 17. uri v prostorih KUD Oplotnica (2. nadstropje KTC). Za material in pripomočke za izdelavo cvetja bo poskrbljeno.
VIR: Tomaž Ajd, Štajer’c
FOTO: Fotografija je simbolična (Kamra)
ŽUPANJA JE MORALA PREKINITI SEJO
Županja Slovenske Bistrice Irena Majcen je morala danes prekiniti sejo občinskega sveta tik pred obravnavo odloka o komunalnih prispevkih. Prvič je to storila že pred koncem lanskega leta, vendar takrat zaradi novoletnega praznovanja svetnikov. Tokrat so svetniki opozicije (SD, LDS in Zares) pred obravnavo te točke sejo zapustili, zato so bili nesklepčni. V dvorani je namreč ostalo samo 13 svetnikov, za odločanje pa bi jih moralo biti najmanj 16. Zalomilo se je, ker so svetniki opozicije nasprotovali prehitri podražitvi komunalnih prispevkov za gradnjo objektov, saj naj bi se povečali za približno desetkrat.
Po podatkih, s katerimi razpolaga občinska uprava, so komunalni prispevki v občini Slovenska Bistrica med najnižjimi v Sloveniji, zadrževanje cen pa bi onemogočilo nadaljnje komunalno opremljanje zemljišč in gradnje. Lani je občina s temi prispevki menda zbrala približno 250.000 evrov, izdatno povečanje pa bi omogočilo nadaljnje opremljanje gradbenih zemljišč, urejanje vodovodov in centra za odlaganje odpadkov na Pragerskem. Sejo bodo nadaljevali prihodnji ponedeljek. Opozicijski svetniki napovedujejo, da tudi takrat ne bodo soglašali z enkratno izjemno veliko podražitvijo prispevkov.
VIR: D. U., Delo
NAVRTAL JE REZERVOARJE GORIVA
Gasilci prostovoljnih gasilskih društev Slovenska Bistrica in Zgornja Polskava so 11. januarja 2005 posredovali pri večjem izlitju goriva v Mladinski ulici na Zgornji Polskavi, kjer je zaenkrat še neznani storilec navrtal rezervoarje goriva na sedmih tovornih vozilih. Iz njih je izteklo okoli 600 litrov nafte. Gasilci so izteklo gorivo posipali z absorbcijskim sredstvom. Nevarnosti za okolje ni, škodo pa še ugotavljajo, so sporočili iz regijskega centra za obveščanje v Mariboru.
Vir: čk, Večer
Dr. Jože Pučnik, mlajši brat Ivana Pučnika, se je rodil 9. marca 1932 na Črešnjevcu.
Že v času obiskovanja klasične gimnazije v Mariboru je prišel v nasprotje z enopartijskim (komunističnim) sistemom, zato mu je bilo prepovedano opravljanje mature, ki jo je zaradi tega opravil šele leta 1953. Nato je študiral filozofijo in primerjalno književnost na Filozofski fakulteti v Ljubljani in diplomiral leta 1958. Kot asistent se je zaposlil na fakulteti pri prof. Dušanu Pirjevcu, sodeloval pri ‘Reviji 57’ in bil član njene redakcije.
Zaradi družbeno kritičnih člankov je bil leta 1958 aretiran in leta 1959 obsojen z obtožbo »sovražne propagande in združevanja proti ljudstvu in državi« na 9 let strogega zapora in bil leta 1963 pogojno izpuščen. Takrat je začel sodelovati pri ‘Perspektivah’ in bil leta 1964 zaradi več člankov spet aretiran. Takratna obtožba o sovražni propagandi je bila sicer umaknjena, vendar pa je bila preklicana pogojna kazen in tako je preživel v zaporu še dve leti, večinoma v samici.
Ker po zaporu zaposlitve zanj več ni bilo, je leta 1966 je odšel v Zvezno republiko Nemčijo (ZRN), kjer se je najprej preživljal s fizičnim delom v tovarnah in dobil tudi politični azil. Ker takratna partijska oblast ni dovolila izdaje duplikata njegove diplomske listine, ki so mu jo zaplenili ob aretaciji, je leta 1967 začel vzporedno študirati na univerzi v Hamburgu (Nemčija) in leta 1971 zaključil študij z doktoratom. Istega leta se je zaposlil na univerzi v Lüneburgu (Nemčija), kjer je kot docent ostal do leta 1989, ko se je upokojil in se še istega leta za stalno vrnil v Slovenijo.
Od leta 1983 naprej je sodeloval pri ‘Novi reviji’ in drugih publikacijah s članki o družbeni in gospodarski krizi in o razvojnih perspektivah Slovenije. Leta 1986 je izšla knjiga njegovih člankov z naslovom Članki in spomini 1957−1985, leta 1987 pa njegova knjiga Kultura, družba in tehnologija.
16. februarja 1989 je bil med ustanovitelji Socialdemokratske stranke (SDS) in med letoma 1989−93 njen predsednik, hkrati pa je postal tudi predsednik koalicije Demosa. Njegovi temeljni zahtevi sta bili samostojna država Slovenija in večstrankarska demokracija, za kar si je goreče prizadeval do razglasitve slovenske samostojnosti.
Leta 1990 je kandidiral za predsednika Republike Slovenije, na katerih je kasneje zmagal Milan Kučan. Na parlamentarnih volitvah leta 1992 je bil izvoljen za poslanca Državnega zbora (DZ), vodil je Preiskovalno komisijo Državnega zbora Republike Slovenije (RS) o raziskovanju povojnih množičnih pobojev, pravno dvomljivih procesov in drugih tovrstnih nepravilnosti. Med letoma 1992−93 pa je bil tudi podpredsednik Izvršnega sveta Republike Slovenije.
Leta 1997 se je umaknil iz aktivne politike.
Posmrtno so po Jožetu Pučniku v Sloveniji poimenovali nekaj ulic, ustanov, park … V občini Slovenska Bistrica sta po njem poimenovani Osnovna šola dr. Jožeta Pučnika Črešnjevec in Ulica dr. Jožeta Pučnika v mestu Slovenska Bistrica.
Jože Pučnik je umrl 11. januarja 2003 v Nemčiji. Pokopan je na Črešnjevcu.
VIR: biografski-sb.si
KDO SE JE SPRIJAZNIL?
Ne morem mimo trditve, ki jo navaja novinarka v vašem listu na strani 11. v članku »Kdo bo obnavljal bistriško vojašnico?«, češ, da so se občani Slovenske Bistrice sprijaznili z dejstvom, da bo vsaj še nekaj naslednjih let v vojašnici učni center slovenske vojske.
Ta trditev je zlagana, saj smo občani Slovenske Bistrice z večkrat zbranimi podpisi odločno zahtevali od občinske oblasti, da zastopa naše interese za brezpogojno odstranitev vojašnice iz centra našega mesta. Ta del mesta je okoli zemljišča in objektov vojašnice zelo gosto naseljen, zato bi demokratična občinska oblast sama morala delovati v interesu zaščite svojih prebivalcev, nadaljnji razlog pa je slab in neučinkovit razvoj mesta, ki tudi v bodoče ne bo boljši, saj vojašnica zaseda ogromen kompleks v samem centru.
Torej je resnica taka, da se občinski oblastniki v našem mestu za voljo večine občanov sploh ne zmenijo, ampak odločajo po svoje, pod parolo »volje ljudstva«, in »demokracije«, ki je še vedno sto let za evropsko.
VIR: Jana Jelen, Slovenska Bistrica, Večer
11. januar 1979
TEŽAVE S SPREJEMOM
Čeprav v Prihovi vidijo televizijski pretvornik na Boču s prostim očesom, zvečer ne morejo gledati televizije, ker je električni tok prešibak. Krajani se tudi boje, da bo prišlo po otvoritvi šole do dodatnih obremenitev, najhuje pa bo, ko bodo potrebovali tok za električne stroje, ko se bodo spet začela kmečka dela.
Težave bi odpravil transformator, ki bi veljal okrog 800 tisočakov, teh pa ne premorejo. Elektro Slovenska Bistrica bi sicer prispevala zanj polovico stroškov, krajani pa druge polovice ne bi zmogli zbrati, ker so imeli v bližnji preteklosti nekaj krajevnih akcij (asfaltiranje 2,4 km ceste in položitev vodovoda s 53 km dolgim omrežjem), ki so jih finančno precej izčrpale.
Ker Prihova sodi med manj razvite kraje, krajani upajo, da jim bo nemara kdo vendarle nekoliko pomagal iz električne šibkosti. Saj bi v takem primeru sami spet prispevali soliden delež, ker vedo, da morajo najprej sami dokazati prizadevnost, potem bo tudi pomoč bolj verjetna.
VIR: O. K., Večer
PRIZNANJE MUZEJU NARODNE OSVOBODITVE
Na slavnostni seji ob občinskem prazniku Slovenska Bistrica so podelili tudi nagrado pohorskega bataljona za leto 1977 muzeju narodne osvoboditve Maribor. Gre za najvišje priznanje v okviru vsakoletnega podeljevanja javnih družbenih priznanj občine Slovenska Bistrica. Priznanja lahko dobijo delovne organizacije, društva in posamezniki za prizadevno in aktivno delo na svojem področju v obdobju med dvema praznikoma.
Poleg številnih nalog na področju publikacij, zbiranja in ohranjevanja muzejsko arhivskega spominskega gradiva iz naše slavne revolucije, je rečeno v obrazložitvi, sodeluje muzej aktivno pri razvijanju tradicij narodnoosvobodilne vojne.
Muzej je pripravil več stalnih in občasnih razstav z gradivom iz NOB, med drugim razstavo Partizanski tisk na mariborskem območju, Dokumenti o revolucionarnem gibanju Mariboru 1918—41, Boj za Maribor in Severno mejo na območju štajerskega obmejnega poveljstva, Talci 1941 —45 na slovenskem Štajerskem, Štajerska in Koroška v NOV, Stalna razstava o legendarnem pohorskem bataljonu itd. Poleg tega pa je muzej narodne osvoboditve izdal 96 raznih de s tematiko iz narodnoosvobodilne vojne.
VIR: G. J., Večer
11. januar 1931
OBČNI ZBOR PROTITUBERKULOZNE LIGE
V nedeljo 11. t. m je imela pri lepem številu zbranega meščanstva krajevna protituberkulozna liga v Slov. Bistrici svoj ustanovni občni zbor. Po izčrpanju dnevnega red a so bili v novi odbor izvoljeni: za predsednika lekarnar g. Branislav Mondini, za podpredsednika komandant tamošnje garnizije podpolkovnik g. Proltaska, za tajnico nadučiteljica ga. Fajgel Otilija, za blagajnika g. Arzenšek, kovač in posestnik, za odbornike pa g. dr. Simon Jagodič, okrožni zdravnik, g. Vaupotič, pekar, g. J. Mlinar, uradnik, g. dr. Schaubach, odvetnik in župan in g. Rumež, krojač. V imenu Osrednje PTL je občni zbor pozdravil upravitelj mariborske ekspoziture OUZD. Društvu želimo velikih uspehov in sreče.
VIR: Mariborski večernik “Jutra”
GORELO JE NA PODSTREŠJU OKRAJNEGA SODIŠČA V SLOV. BISTRICI
V petek 11. tm. zvečer okoli 9. ure je pričelo goreti na podstrešju poslopja tukajšnjega okrajnega sodišča. Vnela se je že streha in je obstojala nevarnost, da se ogenj razširi na vse poslopje. K sreči so ga pravočasno opazili in udušili, še predno je mogel napraviti izdatnejšo škodo. Vzrok požara je baje neprevidno ravnanje z ognjem.
VIR: Tabor
GASILSKA PRIREDITEV
11. januarja 1919 je bila v gostilni Guntscher gasilska prireditev, na kateri so v gasilsko društvo Zgornja Bistrica sprejeli pet novih članov: Štefana Taila, Alojza Justineka, Mihaela Papotnika, Franca Pliberška in Ivana Tomažiča. Prireditev je bila dobro obiskana in je v gasilsko blagajno prinesla kar nekaj denarja.
VIR: Kronika PGD Zgornja Bistrica
11. januar 1912
USTANOVILI PODRUŽNICO SLOVENSKE STRAŽE
12. januarja 1912 so podružnico Slovenske straže ustanovili tudi na Spodnji Polskavi. Občnega zbora so se udeležili številni gostje in domači župnik Franc Heber. Uvodoma so domoljubne pesmi deklamirale mladenke Marija Kancler, Marija Frangeš, Marija Frešer in Julijana Dobnikar, nato pa so govorili o namenih in ciljih društva. Govorniki so poudarili, da tisti, ki »ljubijo svoj rod in blagoglasni materni jezik, komur je kaj mar za to, za kar so se tako srčno borili naši pradedje in kar še dandanes nadvse cenijo vsi blagi in značajni domoljubi, bo rad pripomogel po svojih močeh k obrambi domovine«.
VIR: Slovenski gospodar
