11. julij
Danes goduje BENEDIKT
Ime Benedikt izhaja iz latinskega imena Benedictus, le to ime pa razlagajo iz besede benedictus v pomenu »blagoslovljen«, ki je deležnik glagola benidicere »lepo, spodobno govoriti, hvaliti; blagoslavljati«.
Moške različice imena: Benedikto, Beneto, Beni, Benito, Beno.
Ženska različica imena: Benedikta.
11. julij
SVETOVNI DAN PREBIVALSTVA
Leta 1989 je predsedujoči svet Razvojnega programa OZN (UNDP) predlagal, naj se 11. julij razglasi za svetovni dan prebivalstva.
V letu 2002 je bilo na svetu okoli 6,3 milijarde prebivalcev, letna rast prebivalstva pa je bila 77 milijonov. Na ta dan se vsako leto objavljajo pomembnejše statistike prebivalstva.
USPELI USPOSOBITI BAZEN
Začetek obnove napovedan po kopalni sezoni
Pri Javnem zavodu za šport Slovenska Bistrica so znova poskrbeli, da mestni bazen, ki je zelo star, tudi v novi sezoni deluje nemoteno. Obnavljati naj bi ga začeli po končani kopalni sezoni. Marjan Štimec, direktor Javnega zavoda za šport Slovenska Bistrica, je povedal, da so se morali letos zelo potruditi, da so lahko kopališče sploh odprli: “Dejansko je bazen v takem stanju, da ga zelo težko usposobimo po vseh predpisih. Znova smo morali zamenjati kar nekaj stvari, zdaj je pripravljen tako, kot je treba. Voda je vseskozi v dovoljenih mejah, delujeta tudi tehnika in avtomatsko doziranje.” Obisk je bil v prvih dneh zelo dober, saj so bile temperature zelo visoke. Imeli so okoli 80 do 120 kopalcev dnevno, običajno jih pride največ 40. Bazen je odprt med 11. in 19. uro, če se zbere skupina vsaj desetih kopalcev, je mogoče tudi nočno kopanje. Vstopnina je enaka kot lani, od dveh do petih evrov, otroci do osmega leta starosti se kopajo brezplačno. Predvidoma v začetku septembra bodo začeli prvo fazo obnove kopališča. “Ta predvideva rušenje severne strani bazena, povečanje bazenske školjke, zamenjavo tehnike in dograditev objektov v vzhodnem delu kompleksa, kjer bomo uredili prostor za reševalca iz vode in nočnega čuvaja, gostinski del in sanitarije. Naložba je vredna okoli 750 tisoč evrov,” razlaga Štimec in dodaja, da naj bi prihodnje leto ob bazenu uredili še igrišče za odbojko na mivki.
VIR: Tomaž Ajd, Štajer’c
FOTO: Mestno kopališče v Slovenski Bistrici (Aleš Kolar)
ŽALNA SEJA V SPOMIN DR. JANKU ČARU
V spomin na častnega občana občine Slovenska Bistrica dr. Janka Čara, ki je umrl v 86. letu starosti, je 11. julija v Viteški dvorani Bistriškega gradu potekala žalna seja. Govornika sta bila predsednica Nove Slovenije Ljudmila Novak in župan Občine Slovenska Bistrica dr. Ivan Žagar.
Janko Čar je bil izjemen strokovnjak s področja slovenskega jezika in slovenistike ter zaslužni literat, ki je poleg tega pustil v lokalnem okolju izjemen pečat svojega delovanja tako na področju kulture kot navsezadnje tudi na področju politike.
Dr. Janko Čar se je rodil na Tinju. Leta 1958 je diplomiral iz slavistke na Filozofski fakulteti v Ljubljani in prav tam pozneje doktoriral iz kratke proze Ivana Tavčarja. 15. marca 2009 na odru Kulturnega društva Slomšek prejel naziv častnega občana občine Slovenske Bistrice.
Bil je član Evropske akademije znanosti in umetnosti, vodil je občinski svet Slovenske Bistrice, bil je tudi častni član Slavističnega društva Slovenije.
VIR: Informator
FOTO: Aleš Kolar
USTANOVLJENA OBČINSKA ZVEZA DU SB
Ustanovni zbor občinske zveze društev upokojencev Slovenska Bistrica
V okviru sprejetega dnevnega reda so po opravljeni ustanovni proceduri obravnavali poročilo o aktivnostih delovne skupine za ustanovitev občinske zveze društev upokojencev Slovenska Bistrica in sprejeli pravila občinske zveze.
Za predsednika je bil izvoljen Gabrijel Cintauer. Izvolili so še upravni odbor, nadzorni odbor, častno razsodišče ter imenovali tajnika občinske zveze.
VIR IN FOTO: Studio Bistrica
NA SPODNJI POLSKAVI JEZA ZARADI SLABE CESTE
Lani je začela celjska družba Nivo na Spodnji Polskavi v bistriški občini graditi kanalizacijo, ki jo med drugimi sofinancira tudi Evropska unija. Kanalizacijski sistem gradijo še na Pragerskem, Leskovcu in Zgornji Polskavi. Prebivalci Spodnje Polskave že nekaj časa izražajo jezo nad izvajalci del. Čeprav so kanalizacijske cevi že pod zemljo, je življenje ob glavni cesti skozi naselje Spodnja Polskava nevzdržno, pravijo prebivalci. Cesta je zelo razrita in prašna. Četudi je krajevna skupnosti Spodnja Polskava na svoji spletni strani prebivalce obvestila, da bodo asfaltiranje pričeli 6. junija, se dela še niso začela. Cesta pa ni le prašna in razrita, ampak tudi nevarna, saj je kar nekaj jaškov previsokih. S kolesom, na primer, je po cesti skoraj nemogoče voziti. Krajani Spodnje Polskave opozarjajo tudi na prometne znake, ki ne ustrezajo dejanskemu stanju. Izvajalec del je kar sredi vasi postavil prometni znak za obvezno smer v levo, a tam je slepa ulica. Tudi prometni znak delo na cesti je postavil pred nedavnim, čeprav dela trajajo že poldrugo leto. Trenutno je v naselju polovična zapora ceste v razdalji dober kilometer. Zato se je treba voziti po nasprotnem pasu skozi tri nepregledne ovinke. Resda je pred polovično zaporo prometni znak, ki voznike opozori, da imajo prednost tisti, ki pripeljejo nasproti. Če tisti trenutek pripelje avto ali traktor, se vozilo ne more umakniti, saj je desno vozišče tako globoko, da hiter manever pusti posledice na podvozju avtomobila. Krajani so predlagali uvedbo semaforjev, vendar jim izvajalec del in občina nista prisluhnila. Še posebno nevarna je vožnja ob dežju. Voda namreč poplavi cesto in voznik ne ve, kje so luknje. Družba Nivo naj bi protiprašno plast na omenjenem odseku ceste na Spodnji Polskavi položila prihodnji ponedeljek. Če se takrat dela ne bodo začela, bo občina Slovenska Bistrica to opravilo predala Komunali, plačilo pa zagotovila iz bančne garancije. Vrednost vseh del – gre za čistilno napravo na Pragerskem, kanalizacijo na Spodnji in Zgornji Polskavi, Pragerskem in Leskovcu – je 6,5 milijona evrov, projekt pa spada v celovito urejanje porečja Dravinje, ki ga sofinancira tudi Evropska unija. Vsa dela naj bi zaključili do 31. junija 2013.
VIR: Zdenko Kodrič, Večer
FOTO: Slaba volja prebivalcev zaradi ceste skozi Spodnjo Polskavo je upravičena (Zdenko Kodrič)
NEVŠEČNOSTI ZARADI MOČNEGA DEŽEVJA
Močno deževje, ki je 11. julija ponoči in predvsem v zgodnjih jutranjih urah zajelo širše mariborsko območje, je največ gmotne škode povzročilo v občini Selnica ob Dravi. Po podatkih regijskega centra za obveščanje so obilne padavine sprožile več zemeljskih plazov, gasilci in civilna zašita pa poročajo tudi o naraslih potokih in zalitih kleteh.
O posledicah močnega deževja poročajo tudi iz občine Slovenska Bistrica. Na bistriškem območju je voda vdrla v številne kleti, močno pa sta narasla tudi potoka Ložnica in Slovenska Bistrica.
Kolikšno gmotno škodo je povzročilo močno deževje, bo znano šele v prihodnjih dneh.
VIR: bs/gl, STA
NA DVEH STRANEH
Adija Klokočovnika, predsednika skupščine občine Slovenska Bistrica je kar težko dobiti, saj od 16. maja dela na dveh straneh — predsednik je neprofesionalno, ob tem pa je direktor delovne organizacije Preskrba, ki je v okviru sozda Tima. Takšna dvojna funkcija ne dopušča kaj prida prostega časa in čeprav je ribič, letos še ni našel časa, da bi šel k reki ali jezeru. »Pravzaprav sem skorajda ves dan na delovnih mestih in tako se mi bo dopust avgusta prilegel. Deset dni, kolikor naj bi jih preživeI v Njivicah na otoku Krku, bo gotovo prehitro minilo. Nekaj prostega časa se sicer že najde, treba pa je postoriti tudi kaj okoli hiše. Časa za počitek je bolj malo, upam pa, da bom letos le prišel do svoje ribške palice.«
VIR: Večer
USPEŠNO TEKMOVANJE
Zgornja Ložnica je najprimernejši kraj za izvedbo taktičnega tekmovanja rezervnih vojaških starešin in mladine, so menili v slovenski Bistrici in tam priredili občinsko tekmovanje. Na njem je sodelovalo osemdeset tekmovalcev, od krajevnih skupnosti je manjkalo le Šmartno na Pohorju.
Tekmovanje je bilo precej naporno. Rezervni vojaški starešine in mladinci so se pomerili v taktiki, znanju vojaške teorije, streljanju s polavtomatsko puško, topografiji in metanju bomb. V skupni razvrstitvi, tu je štelo znanje ekip, mladinske in zveze rezervnih vojaških starešin, so bili najboljši Pragerčani, ki so osvojili tudi prehodni pokal. Njim pa so sledili tekmovalci iz Zgornje Bistrice in Slovenske Bistrice. Med mladinci so bili prav tako najboljši Pragerčani, Zgornja Bistrica in Črešnjevec, med ekipami rezervnih vojaških starešin pa so bili prvi tekmovalci Zgornje Bistrice, njim pa so sledili Pragerčani in Poljčančani. Najboljši posameznik-mladinec je bil Bojan Pajek iz Poljčan, med rezervnimi vojaškimi starešinami pa je imel največ uspeha Jože Majcen iz Slovenske Bistrice.
VIR: am, Večer
Umrl je mladinski pisatelj JOSIP VANDOT
Josip Vandot je bil rojen 15. januarja 1884 v Kranjski Gori.
Po končani gimnaziji se je zaposlil pri železnici in služboval v različnih krajih, nazadnje na Pragerskem, kjer se je leta 1923 iz zdravstvenih razlogov upokojil. Med letoma 1939−40 se je za eno leto naselil še v Slovenski Bistrici.
Leta 1941 so ga Nemci z družino izgnali na Hrvaško, v Slavonsko Požego.
Napisal je okoli 200 pesmi in okoli 200 črtic in povesti. Najbolj znane so priljubljene povesti o pogumnem fantiču Kekcu, ki so bile večkrat ponatisnjene, prevedene v več jezikov, dramatizirane in filmsko upodobljene.
Josip Vandot je umrl 11. julija 1944 v Trnjanski Kuti (Hrvaška).
VIR: biografski-sb.si
SMRT INVALIDA
Na Spodnji Polskavi se je pripetila v noči na četrtek, 11. t.m., smrtna nesreča, katere žrtev je postal 53-letni železničarski invalidski upokojenec Rudolf Vindiš s Pragerskega 14. Pokojni se je ponoči vračal ob polskavskem potoku domov, zašel je preblizu potoka in padel vanj. Drugo jutro so moža, ki je brez levice, našli v potoku mrtvega.
VIR: Mirko Munda: Spodnja Polskava in njena stoletja, str. 433
VIDOVDANSKA PROSLAVA NA OŠ NA ZGORNJI POLSKAVI
To leto so vidovdansko proslavo preložili na 11. julij, ko so se učenci v nabito polni dvorani gostilne Cizel predstavili z igrama »Vidov dan« in »Šivilja Klara« ter z deklamacijami in s petjem narodnih pesmi. Gledalci so bili navdušeni, šola pa je med prireditvijo zbrala nekaj manj kot 340 dinarjev prostovoljnih prispevkov, s katerimi so učitelji kupili zvezke in druge šolske potrebščine za revne učence.
VIR: Mirko Munda: Zgornja Polskava in njena okolica, str. 213
HUDO NEURJE NAD SLOV. BISTRICO IN SLOV. KONJICAMI
11. julija 1934 popoldnje je divjalo nad južnim Pohorjem in Slovenskimi Konjicami strašno neurje s točo. Njahujši naliv je bil okrog 5. ure in je voda v obliki hudournika drla s Pohorja ter poplavila tudi Slov. Bistrico. Potoki so prestopili bregove tako, da so bile vse hiše v Slov. Bistrici v vodi. Voda je vdrla v kleti, trgovske lokale in stanovanja ter povzročila precejšnjo škodo. Med nevihto pa je tudi udarila strela in je treščilo v Vrholah v hišo posestnika Gašperica. V Oplotnici je udarila strela v gospodarsko poslopje posestnika Oblenška. Tudi je treščilo v dimnik Lavričeve tovarne v Konjicah in v zvonik župne cerkve na Keblju. Hudo prizadete pa so tudi vasi Venčesl, Spodnja in Gornja Ložnica, Cigonca, Videž, Zafošt in Črnec. Pri Črncu je zalotilo neurje žanjice na polju, ki bi bile skoro našle vse tragično smrt v narasli vodi. V nekaterih krajih je toča uničila vse pridelke in bodo morali njive na novo preorati. Okrog 3. ure včeraj popoldne pa se je vsula debela toča tudi nad Prevaljami in okolico. Padala je tričetrt ure in oklestila vse sadno drevje in pobila vso zelenjavo. Tudi tu je povzročila ogromno škodo.
VIR: Večernik
UTONIL DNINAR
Časopis Straža je poročal: »V ponedeljek, dne 11. t. m., je utonil na Spodnji Polskavi dninar Blaž Kunstek, rojen pri Sv. Florijanu na Boču. Zaradi močnih nalivov na Pohorju je prihrumela nenadoma velika voda po polskavskem potoku. Blaž Kunstek je šel s svojim sinom iz gozda domov in je moral prekoračiti dolgo brv silno naraslega potoka. Sam je prišel srečno čez njo, sin pa je zaostal, boječ se velike vode. Odloživši žago in drugo orodje, gre oče nazaj in prime sina za roko. Tako sta korakala polagoma, držeč se za roke, po brvi naprej. V sredini potoka je izgubil oče ravnotežje, padel v vodo in potegnil sina za seboj. Sin je priplaval srečno na suho, tudi oče je bil že blizu obrežja, pa hkrati ga je vrtinec zasukal in pokopal v valovju. Njegovo truplo so našli še tisti večer.«
VIR: Mirko Munda: Spodnja Polskava in njena stoletja, str. 420-421
