Danes goduje GREGOR
Ime Gregor izhaja iz latinskega imena Gregorius, to pa iz grškega imena Grêgórios (Γρηγόριος), ki ga razlagajo, da je nastalo iz glagola grêgoréô (γρηγορέω) v pomenu »sem buden, živim«.
Moške različice imena: Gregorij, Gligo, Gligor, Gligorije, Gliša, Glišo, Greg, Grega, Gregec, Gregi, Grga, Grgo, Grgur, Grigor, Griša, Grišo, Groga, Gigi.
Ženske različice imena: Grigorija, Gregica, Grgica.
12. MARCA 1311 SE V PISNIH VIRIH PRVIČ OMENJAJO BISTRIŠKI MEŠČANI
Na podgi prevoda zgornje listine, ki jo je dr. Jože Koropec odkril v arhivu v avstrijskem Gradcu vemo, da je imela Slovenska Bistrica vsaj že leta 1311 mestne pravice, saj se v njej omenjajo meščani Bistrice.
Na ta dan praznuje občina Slovenska Bistrica od leta 1997 svoj občinski praznik.
BESEDILO LISTINE Z DNE 12. MARCA 1311 (prevod)
V imenu gospodovem amen. Jaz, Štefan, meščan v Bistrici, prej tu sodnik, želim, da bo vsem kristjanom vedno znano, da sem prodal gospodu priorju Gotfridu in kartuzijanskemu samostanu v dolini svetega Janeza v Žičah za štiri in pol marke dobrih starih graških kovancev preudarno po zrelem premisleku in s privolitvijo svoje zelo ljubljene soproge, vseh najinih dedičev, ki so bili o tem povprašani, ob vodi Bistrici na levi strani niže mosta lastno posest, ki jo je prej imel meščan omenjenega mesta Holtzapphel, kjer zdaj živi meščan Stanislav, z vsem pripadajočim in z ugodnostmi, ki sem jih imel, da vedno razpolagajo mirno in svobodno brez nasilij in napadanj s celotno resnično in pravo lastnino glede na zakonit in pravičen nakup po meščanskem pravu. Obveznost za omenjeno posest je brez običajnega naslednja: prioriju in samostanu v Žičah se stalno vsako leto na martinovo plača 3 šilinge in 4 srebrnike in to s pogojem, da to lastnino posedujejo mirno brez nasilij in napadanj zoper omenjeno ali omenjene, zoper odločanje istih bratov kakorkoli in slučajno. Zavežem se glede na pravice in navade kraja in dežele za zadostno zaščito pred vsako škodo in težavo ter zanje pravno odgovarjam z vsem premoženjem. To sem izročil potrjeno s pečatom bistriške skupnosti meščanov in s pričevanjem spoštljivih mož. Opravljeno v omenjenem mestu Bistrici pred podpisanimi pričami: gospodom svobodnjakom Ulrikom Žovneškim, slivniškim gospodom župnikom Otonom, sodnikom Janezom, logarjem Friderikom, Gerwichom, Freytlinom in Ulrikom Freydom ob navzočnosti mnogih drugih meščanov tega mesta.
V letu gospodovem 1311 na dan svetega Gregorja papeža.”
Praznik občine Slovenska Bistrica je določen z Odlokom o določitvi datuma praznika Občine Slovenska Bistrica (Uradni list RS, št. 85/1997). Ob prazniku občine se podeljujejo tudi občinska priznanja in nagrade za preteklo leto. O podelitvi v skladu z Odlokom o priznanjih in nagradah Občine Slovenska Bistrica in o priznanjih župana Občine Slovenska Bistrica (Uradni list RS, št. 3/1998) odloča občinski svet s sklepom na predlog Komisije za priznanja in odlikovanja.
ČASTNI OBČANI OBČINE SLOVENSKA BISTRICA
Anton INGOLIČ (1981)
Prim. prof. dr. Zora JANŽEKOVIČ (1999)
Ivan PUČNIK (2005)
Dr. Janko ČAR (2008)
Marijan Strehar (2022)
Marjan PIPENBAHER (2023)
“VERJEMIMO V PRIHODNOST”
Občina Slovenska Bistrica je podelila priznanja posameznikom in društvom, ki prispevajo k skupnemu dobru občine
“Bodimo ponosni na preteklost in verjemimo v prihodnost”, je župan občine Slovenska Bistrica Ivan Žagar dejal zbranim občanom in drugim gostom na slovesni akademiji ob občinskem prazniku danes v viteški dvorani slovenjebistriškega gradu. V slavnostnem nagovoru je preletel še dediščino in zgodovino mesta, ki je leta 1311 dobilo mestne pravice, ter povzel osrednje mejnike razvoja občine ter naštel izvedene in nove investicije, ki bodo sledile letos. “Pomembni so naši občani, ki s svojim delom uspešno delujejo za skupno dobro, za skupnost občine,” je zaključil in se s podelitvijo priznanj občine vsem nagrajencem zahvalil in zaželel še veliko energije in uspehov pri njihovem delu. Naziv častni občan gre letos Marjanu Pipenbaherju. “Velika čast je prejeti ta naziv. V Slovenski Bistrici sem že iz časov, ko je bil sladoled po deset dinarjev,” je med drugim radostno povedal. O stroki in razvoju pa: “Mostovi se gradijo, da povezujejo ljudi. Slovenija potrebuje program za preboj na vseh področjih.” Župan mu je ob priznanju vročil tudi sliko olje na platnu Tihožitje na morskem nabrežju Franceta Slane, česar je bil Pipenbaher izredno vesel. Listino občine je prejel Stanislav Mlakar. Tudi on je prejel že mnogo priznanj, najbolj ponosen pa je na priznanje, ki so mu ga podelili njegovi krajani Vrhol, je izpostavil. Priznanja občine pa so prejeli Planinsko društvo Slovenska Bistrica, Vito Dragič in Aktiv kmečkih žena Črešnjevec. Kulturni program, ki ga je povezovala Jana Jeglič, je pripravil KUD Štefana Romiha Črešnjevec. Mešani pevski zbor pod vodstvom Franje Kmetec je zapel venček slovenskih ljudskih pesmi v priredbi zborovodkinje, pridružil pa se jim je akademski godalni kvartet Allegria. Ta dan sta v počastitev praznika Planinsko društvo in RIC pripravila tudi 25. tradicionalni pohod skozi Bistriški vintgar.
VIR: Irena Brdnik, Štajer’c
FOTO: Marjan Pipenbaher, letošnji prejemnik naziva častni občan občine
Slovenska Bistrica, z županom Ivanom Žagarjem (Irena Brdnik)
PODPISANA POGODBA ZA GRADNJO KANALIZACIJE NA ZGORNJI POLSKAVI
12. marca 2021, je župan dr. Ivan Žagar v viteški dvorani gradu v Slovenski Bistrici podpisal pogodbo z izvajalcem, mariborskim podjetjem Pondus, ki bo na Zgornji Polskavi izgradil infrastrukturo za odvajanje komunalnih voda. Gre za prepotrebno investicijo, ki jo občina Slovenska Bistrica načrtuje že dlje časa. Trajalo je kar nekaj let, preden jim je uspelo pridobiti vso dokumentacijo, zemljišča ter soglasja pristojnih na državni ravni.
Naložbo bo občina Slovenska Bistrica izpeljala v sklopu projekta odvajanja in čiščenja odpadne vode v porečju Dravinje, odpadne vode pa se bodo preko javne kanalizacije stekale v čistilni napravi Pragersko, ki bo v skladu z evropskimi direktivami zagotavljala ustrezno stopnjo čiščenja ter tako zmanjšala vplive na okolje onesnaževalcev aglomeracij. Župan dr. Ivan Žagar je pojasnil, da je njegova skupna vrednost 6,2 milijona evrov. Dobršen del sredstev, kar 75 odstotkov, bo sofinanciranih iz Evropskega sklada za regionalni razvoj, nekaj bo prispevala država, preostalo občina Slovenska Bistrica.
VIR: Bistričan.si
FOTO: Podpis pogodbe med županom in Pondusom (Bistričan.si)
GREGORJEVANJE V GAJU
V Turističnem društvu Breza Pragersko – Gaj so 12. marca 2019 pripravili Gregorjevanje in tako tradicionalno pričakali pomlad. V potok Trojšnico so letos spustili 58 čudovitih in skrbno izdelanih plovil. Izdelovali so jih najmlajši v vrtcu in v šoli, nekateri otroci so jih izdelali skupaj s starši. V vsakem gregorčku je gorela lučka, za varno pot pa so poskrbeli gasilci PGD Pragersko, ki so ladjice po 500 metrih pobrali iz potoka in poskrbeli, da je okolje ostalo čisto. Vsak otrok, ki se je dogodka udeležil s svojim gregorčkom, je prejel simbolično darilo. Društvo je za več kot 230 obiskovalcev poskrbelo tudi s čajem, kuhanim vinom in s prigrizkom.
VIR: Brigita Ptičar, Informator
FOTO: TD Breza Pragersko Gaj
OSEBNO DVIGALO V BISTRIŠKEM GRADU
Ob občinskem prazniku 12. marca 2015 je bila slavnostna otvoritev osebnega dvigala za invalide, ki so ga s pomočjo donacije Zore Janžekovič in Občine Slovenska Bistrica uspešno vgradili v Bistriškem gradu. Skupna vrednost investicije znaša nekaj več kot 70.000 evrov, od tega je Zora Janžekovič darovala 40.000 evrov. Izvajalec gradbeno-obrtniških del je bil Opifex Trade, za dobavo in montažo osebnega dvigala pa so poskrbela Caster dvigala, d. o. o.
VIR: ZZK Slovenska Bistrica, Informator
VELIKA RAZSTAVA O DR. JOSIPU VOŠNJAKU
V okviru praznika občine Slovenska Bistrica in Vošnjakovega leta kulture, so v sredo, 12. marca 2014, ob 19.uri odprli veliko razstavo o dr. Josipu Vošnjaku in življenju v 19. stol. na bistriškem
Razstava je razdeljena na naslednje sklope:
– Zgodovinsko, gospodarsko, politično, družabno in kulturno ozadje Vošnjakovega časa.
– Mladost in družina.
– Zdravnik.
– Narodni buditelj in politik.
– Dramatika, korespondenca, proza, strokovne razprave članki.
– Visolska idila.
Organizatorja razstave sta bila Zavod za kulturo Slovenska Bistrica in Knjižnica Josipa Vošnjaka Slovenska Bistrica, pokrovitelj Občina Slovenska Bistrica.
Vodja projekta je bil Viktor Ajd iz zavoda za kulturo.
Sodelavci, ki so pripravili posamezne sklope: Ursula Hribernik, Bernarda Skrbiš, Martina Zanjkovič in Herta Žagar, vsi iz zavoda za kulturo, ter Natalija Stegne iz knjižnice Josipa Vošnjaka.
Razstavo je oblikoval Silvo Husu
VIR: Silvo Husu, Grajski stolpec, Tednik Panorama
FOTO: Z razstave: Vošnjak kot zdravnik (Grajski stolpec)
ZAVOD ZA KULTURO IN SLOVENSKA BISTRICA BOGATEJŠA ZA DVE VEDUTI MESTA
Ob koncu akademije ob občinskem prazniku v viteški dvorani, 12. marca 2013, sta na oder stopila dr. Ferdinand Šerbelj, kustos Narodne galerije v Ljubljani, in Igor Longyka.. Vse prisotne sta prijetno presenetila z nepričakovanim darilom. V lanskem letu je bila v Galeriji Grad odmevna razstava o družini Šantel, katere avtor je bil omenjeni Igor Longyka. Na njej sta bila na ogled tudi dva akvarela, veduti mesta Slovenska Bistrica, avtorice Avguste Šantel ml. Prva je bila iz časa, ko je Avgusta bivala in poučevala v našem mestu, torej iz leta 1903, druga pa iz časa, ko je ponovno obiskala Slovensko Bistrico, kar je bilo leta 1960. Veduta iz leta 1903 je bila v lasti njenih potomcev, druga, iz leta 1960, pa v lasti dr. Ferdinanda Šerbelja.
Potomci in dr. Ferdinand Šerbelj so poklonili omenjeni veduti Zavodu za kulturo Slovenska Bistrica v trajno last! Sliki je svečano prevzel župan občine Slovenska Bistrica dr. Ivan Žagar. Naše mesto je tako bogatejše za dve izjemni sliki, ki bodo našle stalni prostor med našimi umetniškimi deli.
VIR: Silvo Husu, Grajski stolpec, Tednik Panorama
FOTO: Zgoraj: Avgusta Šantel ml., Slovenska Bistrica, akvarel, 10×30 cm, 1903;
Spodaj: Avgusta Šantel ml., Slovenska Bistrica, akvarel, 18×13,5 cm, 1960 (Grajski stolpec)
SVEČANO ODPRTJE NOVEGA PRIZIDKA ZD SLOVENSKA BISTRICA
Čeprav so v novi prizidek Zdravstvenega doma Slovenska Bistrica že od 29. oktobra 2003 postopoma seli dejavnost in ambulante, je bila svečana otvoritev šele 12. marca 2004, na praznik občine Slovenska Bistrica. V novem prizidku so dobili prostor: ginekologija, fizioterapija in nevrofizioterapija, patronažna služba, splošne ambulante in ambulanta medicine dela, prometa in športa logopedinja, psihologinja ter specialistične ambulante UZ, nevrologa in fiziatra. Tu je tudi učilnica, v kletnih prostorih so garaže. Zgradba je povezana z že obstoječim objektom in je projektirana tako, da jo je možno nadgraditi.
V sklopu novega objekta je našla prostor tudi lekarna, kar bo pacientom močno olajšalo dostop do potrebnih zdravil. Poleg te nove lekarne bo še vedno obratovala tudi sedanja lekarna na Partizanski cesti.
VIR: Zbornik Zdravstvenega doma Slovenska Bistrica, Slovenska Bistrica, 2004, str. 11
FOTO: Pogled na novo zgradbo zdravstvenega doma (Peter Bradan)
NOVA TELOVADNICA NA SPODNJI POLSKAVI
Danes popoldne bodo v Laporju položili temeljni kamen za novi prizidek osnovne šole, včeraj so v okviru praznovanja bistriške občine najprej položili temeljni kamen za gradnjo nove telovadnice na Sp. Polskavi, sinoči pa še odprli novo glasbeno šolo dislociranega oddelka Glasbene in baletne šole Maribor.
Nova telovadnica, gradbena dela so v polnem delovnem razmahu, je vredna 108,5 milijona tolarjev, denar zanjo pa so prispevali občina Slovenska Bistrica, KS Sp. Polskava in ministrstvo za šolstvo in šport. Občinski delež znaša 25 milijonov tolarjev, 37,8 milijona tolarjev je prispevek prebivalcev Sp. Polskave, ministrstvo pa je dalo 45,6 milijona tolarjev. Milan Mom, predsednik KS Sp. Polskava in slavnostni govornik na včerajšnji prireditvi, je povedal, da bodo telovadnico odprli 18. septembra letos. Ob tej priložnosti se je zahvalil krajanom, ki so 6. aprila 197 izglasovali krajevni samoprispevek, brez katerega telovadnice v tem kraju ne bi bilo. Milan Mom je še povedal, da izobraževanje na tem območju sega v 17. stoletje, prebivalci pa so bili na tem območju že pred 750 leti. Na slovesnosti, na kateri so v kulturnem sporedu sodelovali otroci OŠ Antona Ingoliča, pevski zbor Obrtnik in pihalni orkester s Sp. Polskave, je govoril tudi župan občine Slovenska Bistrica dr. Ivan Žagar in povedal, da je občina uredila gradbeno in lokacijsko dokumentacijo, objekt, ki bo meril 759 m2, pa gradi mariborski Protech.
VIR: (zk), Večer
FOTO: Telovadnica na Spodnji Polskavi (Arhiv OŠ A. Ingoliča Spodnja Polskava)
UČITELJSKI ZBOR V SLOVENSKI BISTRICI
Učiteljski zbor je bil 12. marca 1938 v Slovenski Bistrici ponoštevilno obiskan. Predsednik se je v svojem poročilu dotaknil vseh aktuelnih vprašanj, tičočih se učiteljstva. Večina šolskih poslopij v slovenjbistriškem okraju je slabih, potrebnih popravila in dozidave. Število otrok narašča, čuti pa se pomanjkanje učnih moči. Prihodnje zborovanje bo meseca maja v Murski Soboti, kjer bo zborovalo 9 sreskih učiteljskih društev. V okviru zborovanja je imel učitelj Stefancioza iz Studenic pri Poljčanah referat o učiteljskih gospodarskih ustanovah. Sklenjeno je bilo, da pristopi društvo učiteljev za slovenjebistriški okraj kot član z enim deležem k Učiteljski tiskarni.
VIR: Mariborski večernik Jutra
USTANOVLJENA JUGOSLOVANSKA PROVINCA SESTER FRANČIŠKANK BREZMADEŽNEGA SPOČETJA
Sestre Frančiškanke Brezmadežnega spočetja (FBS) je kot šolske sestre v avstrijskem Gradcu ustanovila učiteljica Frančiška Antonija Lampel z namenom, da sestre skrbijo za vzgojo in izobraževanje mladine, predvsem deklet iz revnejših družin. Na željo in pobudo tedanjega graškega škofa Sebastijana Zangerla je v ta namen 29. septembra 1843 ustanovila redovno družbo z imenom Šolske sestre tretjega reda sv. Frančiška Asiškega. Sedež vodstva je še danes v Gradcu − Eggenberqu. Ustanova je v Avstriji hitro rasla.
Šolske sestre tretjega reda sv. Frančiška Asiškega iz Gradca so prvič prišle v Slovenijo leta 1864, ko so na povabilo kanonika Kosarja v Mariboru prevzele vodstvo sirotišnice za dekleta. Ta postojanka se je kmalu osamosvojile in postala temelj za Kongregacijo mariborskih šolskih sester, ki je bila ustanovljena leta 1869 z imenom Šolske sestre sv. Frančiška Kristusa Kralja.
Istega leta so iz Gradca prišle štiri sestre tudi k Sv. Petru (danes Malečnik) pri Mariboru in ostale povezane z materno hišo v Gradcu. Na Štajerskem in v Prekmurju so ustanavljale sirotišnice, šole in zavode za revna dekleta. Leta 1923 so sestre FBS prišle tudi v Slovensko Bistrico, dobile so prostore v minoritskem samostanu in 12. marca 1928 ustanovile jugoslovansko provinco. Sedež province je od leta 1929 v Slovenski Bistrici, zato jih še danes poznajo pod imenom ‘slovenjebistriške sestre’. V Slovenski Bistrici so med obema vojnama imele sirotišnico za 70 otrok.
Sestre so ustanovile tudi skupnost na Golniku. Leta 1948 so bile iz Golnika, iz Slovenske Bistrice in drugih skupnosti pregnane, delo v javnih ustanovah jim je bilo prepovedano; iz bolnišnic, šol in zavodov so jih pregnali, premoženje zaplenili. Nekaj sester je odšlo v tujino, večina pa jih je »slekla« redovno obleklo in se zaposlila. Te so najemale stanovanja po dve ali tri skupaj, prihranke pa dajale v skupno blagajno, pomagale pa so jim tudi sosestre, ki so se zaposlile v tujini. Najprej so kupile hišo v Ljubljani, nato na Brezjah, leta 1970 pa so zgradile hišo v Slovenski Bistrici, kjer je sedež vikariata.
Leta 1985 je bilo sester še sto, danes jih je v Sloveniji le 17. Živijo v treh skupnostih: v Slovenski Bistrici, v Veržeju in v Ljubljani.
VIR: biografski-sb.si
FOTO: Deško in dekliško zavezišče v Slovenski Bistrici, ki so ga upravljale sestre Frančiškanke Brezmadežnega spočetja (Slika na steni nekdanjega samostana)
Umrl je slikar VALENTIN JANEZ METZINGER
Valentin Janez Metzinger je bil rojen 19. aprila 1699 v St. Avoldu v Franciji.
Bil je predvsem cerkveni slikar, predstavnik zrelega baroka na Slovenskem. Slikal je tudi za Slovensko Bistrico. Njegova je slika Smrt sv. Jožefa v velikem oltarju cerkve sv. Jožefa.
Valentin Janez Metzinger je umrl 12. marca 1759 v Ljubljani.
VIR: biografski-sb.si
FOTO: Smrt sv. Jožefa (Simona Kostanjšek Brglez)
Rodil se je ustanovitelj šole na Spodnji Polskavi JURIJ TABERNIK
Janez Jurij Tabernik se je rodil 12. marca 1729 v Slovenski Bistrici očetu Martinu Boštjanu, učitelju in materi Heleni.
Janez Jurij se je izšolal za učitelja. Ustanovil je šolo v Hočah, kasneje pa tudi na Spodnji Polskavi. Službena pot ga je za nekaj časa peljala tudi v Svečino.
Znan je podatek, da je bil leta 1789 bistriški cerkovnik.
Že pred 26. majem 1806 je odšel v mestni špital, kjer je ostal vse do svoje smrti.
Janez Jurij Tabernik je umrl 1. maja 1813.
VIR: biografski-sb.si
