13. december
Danes goduje LUCIJA
Ime izhaja iz latinskega imena Lucia, ki je ženska oblika imema Lucius. Ime Lucius razlagajo iz latinske besede lux, v rodilniku lucis, ki pomeni »svetloba, svetlost, sijaj, luč, dan, življenje«
Slovenske različice imena: Luca, Lucijana, Luce, Lucia, Luciana, Luči, Lučka.
13. december
SNEŽNI PLAZ NA ZELENICI ZASUJE SKUPINO GRANIČARJEV, DVA GRANIČARJA UMRETA
Dve skupini (vsaka iz svoje stražnice) vojakov in dva oficirja so 13. decembra 1962 po obilnem sneženju utirali novo gaz na poti Ljubelj – Zelenica. Na delu, ki prečka južno pobočje pod steno Spodnjega Plota, ki se ga je kasneje pri domačinih prijelo ime Graničarski plaz so se srečali in se glasno pozdravljali, v tem trenutku se je sprožil plaz večjih dimenzij in jih zasul. Tisti ki so ostali na površju so pomagali ostalim dva pa sta ostala zasuta. Dva poškodovana vojaka so spravili v stražnico na Zelenici. Enega od zasutih je našel njegov pes, ki so ga po nesreči pripeljali iz stražnice. Drugega pa so z sondiranjem našli reševalci. Poškodovana je oskrbel zdravnik in zaradi velike nevarnosti so ju transportirali po dolini Završnice v Žirovnico. Obsežno dvodnevno reševalno akcijo v kateri je sodelovalo 60 reševalcev iz Tržiča, Kranja in Jesenic z lavinskimi psi, miličniki in gasilci sta vodila Marjan Salberger in Lojze Zaletel.
Življenje sta izgubila graničarja JLA Ostoja Plavšić iz Zrenjanina in Branislav Todorov iz Slavencev pri Tunju.
13. december 2022
DOBRODELNA PRIREDITEV NA PŠ ZGORNJA LOŽNICA
Na Podružnični osnovni šoli Zgornja Ložnica so 13. decembra 2022 ob 18. uri pripravili dobrodelno prireditev. Pripravili so jo učenci in delavci šole, potekala pa je v telovadnici šole.
VIR: Spletna stran PŠ Zgornja Ložnica
FOTO: Vabilo na prireditev (Arhiv PŠ Zgornja Ložnica)
NOVOLETNI VRTILJAK
Knjižnica Josipa Vošnjaka Slovenska Bistrica podarja vsem otrokom predstavo ustvarjalca Stena Vilarja Novoletni vrtiljak. Glasbeno-animacijska praznična predstava bo na ogled danes, 13. decembra, ob 16. uri v Pionirski knjižnici Slovenska Bistrica, ob 18. uri pa še v Dvorani Rudija Žnidariča v Oplotnici.
VIR: Tomaž Ajd, Štajer’c
ALEŠ MAVER O DELITVI V KRŠČANSTVU
Knjižnica Josipa Vošnjaka Slovenska Bistrica v sodelovanju z Zgodovinskim društvom dr. Jožeta Koropca Slovenska Bistrica pripravlja predavanje Trije proti dvema in dva proti trem: Zgodovina delitev v krščanstvu pred reformacijo. Danes, v sredo, 13. decembra, ob 18.30 bo v knjižnici predaval Aleš Maver, slovenski politični analitik, publicist, prevajalec in profesor. Diplomiral je na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani ter na Teološki fakulteti Univerze v Ljubljani. Je docent za zgodovino starega veka in lektor za latinščino na Filozofski fakulteti Univerze v Mariboru ter profesor latinščine in teologije pri Katedri za zgodovino Cerkve in patrologijo na Teološki fakulteti.
VIR: Tomaž Ajd, Štajer’c
FOTO: Aleš Maver (Igor Napast)
GROB REZ V NARAVNO IN KULTURNO DEDIŠČINO
Bistriškemu vintgarju, znamenitosti, ki jo cenijo mnogi pohodniki in jo varujejo občinski, državni in evropski predpisi, je nekdo zadal grdo rano. In, kot vse kaže, brez vseh dovoljenj
Skoraj je ni kategorije, tako iz naslova kulturne kot naravne dediščine, ki ne bi ščitila Bistriškega vintgarja. Naravna in kulturna vrednota, ki jo mnogi pohodniki tudi prepoznavajo kot tako – skozenj vodi tudi šestkilometrska pohodna pot -, je nedavno doživela hud udarec. Pod Rimskim kamnolomom je namreč popolnoma brez vednosti naravovarstvenih ali občinskih oblasti zazijal nekajhektarski golosek, ki so ga prvi opazili in tudi prijavili okoljski inšpekciji člani ekološkega društva Vintgar. “V času našega ogleda je bilo opaženo naslednje: na površini nad potokom Bistrica, ki jo je do nedavnega poraščal odrasel gozd in ki predstavlja del naravne vrednote Bistriški vintgar, je v celoti odstranjena drevesna, grmovna in zeliščna plast. Območje je povsem ogolelo, splanirano in seže vse od brega potoka Bistrica, do območja obstoječih travniških površin pod eno izmed kmetij nad Bistriškim vintgarjem,” v društvu pišejo v prijavi okoljskemu inšpektoratu, kjer so včeraj potrdili, da so prijavo prejeli in da bo okoljska inšpektorica “po uradni dolžnosti uvedla postopek in ukrepala v skladu s svojimi pooblastili”. Brez vednosti zavoda za varstvo narave Geološki naravni spomenik, botanični naravni spomenik, hidrološki, geomorfološki ter dendrološki zavarovani objekti so le del naravne dediščine vintgarja, med kulturno dediščino pa sodi še Rimski kamnolom, kjer so Rimljani nekoč klesali kamenje za utrdbe na Štajerskem – a tudi tam se je tako rekoč čez noč znašlo nekaj novih skal, ki so se najverjetneje tja usule zaradi del na vrhu kamnoloma. Da gre za nedopustno početje, so včeraj potrdili tudi na Zavodu RS za varstvo narave (ZRSVN), kjer bodo prav tako spisali prijavo okoljskemu inšpektoratu. Kajti če bi katerikoli investitor želel na tem za naravovarstvo izjemno pomembnem območju izvesti poseg v naravo, bi moral pred tem pridobiti več soglasij, v vsakem primeru pa bi moral za izdajo soglasja pridobiti strokovno mnenje ZRSVN. Take vloge v zavodu niso prejeli. “Tam sta zavarovana potok Bistrica in Rimski kamnolom. Poleg tega statusa so na tej lokaciji določene še štiri naravne vrednote: potok Bistrica, cela dolina Bistriškega vintgarja, Rimski kamnolom kot geološka lokacija in spodmol oziroma jama znotraj kamnoloma. Poleg tega je to območje Nature 2000 in ekološko pomembno območje,” našteva varstvene kategorije Samo Jenčič iz mariborske območne enote zavoda. Travnik ali smučišče? Tudi podatkov o tem, kdo je naročnik del, nima niti ZRSVN niti jih nimajo na občini Slovenska Bistrica, kjer prav tako niso prejeli vloge za izdajo dovoljenja za posege na tem območju. “Ker je bila zadeva že predana inšpekciji, mi posebej prijave ne bomo oddali,” je včeraj dejal župan Ivan Žagar. Tudi podatkov o tem, kdo je lastnik tega zemljišča, na občini nimajo. “Gozd je odstranjen, štori so izruti, teren je splaniran. Vidi se tudi, da so v kamnolom padale skale iz višje ležečih delov, kar pomeni, da so tudi tam opravljali dela. Pod pobočjem, kjer so se izvajala dela, so napeljali trak in obesili opozorila, da padajo skale,” o dogajanju na Pohorju pove Drago Mohorko iz društva Vintgar. O vzrokih za sečnjo je težko domnevati. Če je šlo za povečanje kmetijskih negozdnih površin, bi na tako strmem pobočju lahko zacvetel samo pašnik. Zato je veliko bolj verjetna domneva članov društva, da je golosek podlaga za novo smučišče.
VIR: Andreja Kutin, Večer
FOTO: Z golosekom v večkrat varovanem Bistriškem vintgarju se bo poslej ukvarjala inšpekcija (Društvo Vintgar)
ORIGINALNA POBUDA
Vodstvo Druge osnovne šole Slovenska Bistrica se je odločilo za originalen pristop predstavitve poklicev svojim učencem. Ravnateljica šole Sonja Arbeiter je namreč povabila območno obrtno podjetniško zbornico, da staršem in otrokom predstavijo manj znane poklice. Šola se namreč zaveda, da devetošolci premalo poznajo izobraževanje za poklic mehanika, kuharja, elektrikarja in frizerja. Na prvo predstavitev poklicev so prišli obrtniki, ki resnično opravljajo omenjene poklice. O popravljanju koles in drugih mehanskih delih je otrokom in staršem govoril Peter Germ, o pričeskah je pripovedovala Barbara Štern, o delu v gostilni Olga Kalan, Cvetko Bezget pa je predstavil poklic elektrikarja.
VIR: Zdenko Kodrič, Večer
FOTO: 2. osnovna šola (Arhiv 2. osnovne šole)
V ENI NAJHUJŠIH NESREČ UGASNILA ŠTIRI ŽIVLJENJA
Ob robu avtoceste pri Slovenski Bistrici so prijatelji štirih potnikov včeraj prižigali svečke – Vse okoliščine nesreče še niso pojasnjene
Medtem ko svojci in prijatelji žalujejo za štirimi Mariborčani, umrlimi v eni najhujših prometnih nesreč na avtocesti pri Slovenski Bistrici, še vedno niso znane vse okoliščine, ki bi lahko bile vzrok zanjo. Nesporno je, da je voznik bistveno prekoračil dovoljeno hitrost, glede morebitne prisotnosti alkohola pa je tiskovni predstavnik mariborske policijske uprave Franc Virtič včeraj pojasnil, da bodo analize, ki bodo to bodisi potrdile bodisi ovrgle, opravili v prihodnjih dneh na inštitutu za sodno medicino.
Naj spomnimo, tragična nesreča na avtocesti se je zgodila v soboto, 9. decembra, okoli 22. ure; takrat je 27-letni Dejan Marin, vozil je proti Mariboru, pred izvozom Slovenska Bistrica – jug prehitel dva avtomobila, ko je zapeljal nazaj na desni pas, pa je izgubil oblast nad renaultom meganom coupejem in domnevno pri skoraj 200 km/h zadel v začetek zaščitne kovinske ograje. Ta je učinkovala kot odskočna deska, saj je vozilo letelo po zraku okoli 80 metrov, treščilo ob tla, se odbilo, večkrat prevrnilo in se ustavilo šele po nadaljnjih 60 metrih.
Poleg Marina so bili v nesreči v hipu mrtvi tudi sopotnik na sprednjem sedežu, 17-letni Nino Sluga, ter 21-letni Denis Štampar in leto mlajši Denis Hernet, ki sta v avtomobilu sedela zadaj (vsaj trije niso bili pripeti z varnostnim pasom).
Kot smo izvedeli, so bili štirje fantje doma iz Radvanja in Peker, poznali pa so se že dolgo (Sluga in Hernet sta bila celo bratranca), saj so tudi hodili na isto osnovno šolo, Ludvika Pliberška v Radvanju. Tudi v zadnjem času naj bi bili kar pogosto skupaj, od kod so se v soboto pozno zvečer vračali proti domu, pa menda še vedno ni povsem pojasnjeno. Ker so, kot smo neuradno izvedeli, policisti v prtljažniku renaulta našli tudi dve motorni žagi, domnevajo, da je četverica tistega dne nekomu pomagala pri delu. Kje vse so bili kasneje oziroma v zadnjih urah pred usodno nesrečo, trenutno še ne vedo, ni pa izključeno, da bo to za vedno ostala skrivnost.
VIR: Miha Rubin, Delo
FOTO: Fotografija je simbolična (Splet)
13. december 2002
ODPRTJE STALNE ZBIRKE »LUTKE V ZNAČILNIH NOŠAH SVETA«
13. decembra 2002 so v prostorih bistriškega gradu odprli stalno zbirko »Lutke v značilnih nošah sveta«.
V razstavi Lutke v značilnih nošah sveta, ki jo je Zavodu za kulturo Slovenska Bistrica darovala Zora Tomič, je nad 280 primerkov lutk in spominkov, zbranih z vseh koncev sveta; prihajajo iz 43 držav in vseh kontinentov razen Avstralije. V zbirko so vključeni tudi Unicefovi krožniki, kar daje celotni zbirki še dodaten pomen.
VIR: Zavod za kulturo Slovenska Bistrica
FOTO: Zbirka lutk (Arhiv ZZK Slovenska Bistrica)
SLIKAR PANDUR V BISTRIŠKEM ZDRAVSTVENEM DOMU
FOTO: Ludbik Pandur (Wikipedija)
Rodil se je judoist FILIP LEŠČAK
Filip Leščak, judoist, se je rodil 13. decembra 1960 v Mariboru.
Že zelo zgodaj je začel trenirati judo v Judo klubu Impol v Slovenski Bistrici in kasneje postal stalni član takratne jugoslovanske in kasneje tudi slovenske reprezentance v kategoriji do 78 kg.
Dvakrat je na Poletnih olimpijskih igrah zastopal barve Jugoslavije: leta 1984 v Los Angelesu (Kalifornija, ZDA), kjer je osvojil 5 mesto in v Seulu (Južna Koreja) 1988. Leta 1992 pa je že kot član slovenke reprezentance nastopil na Poletnih olimpijskih igrah v Barceloni in bil z 31. leti in 229. dnevi najstarejši predstavnik Slovenije na tem tekmovanju.
5. mesto je Leščak osvojil še leta 1982 na EP, 1983 na SP in nazadnje leta 1986 na EP v Beogradu. Kot steber jugoslovanske reprezentance, na prvenstvu Evrope v Novem Sadu, si je priboril bronasto kolajno. V letih 1985 in 1986 je bil balkanski prvak, na sredozemskih igrah v Casablanci je osvojil bron. Zmagal je na številnih mednarodnih turnirjih in bil osemkrat prvak Jugoslavije.
Je nosilec mojstrskega pasu 6. DAN.
Filip Leščak je sedaj že vrsto let trener v Judo klubu Impol, enem najboljših slovenskih judo klubov Impol.
VIR: biografski-sb.si
SOCIALNA AKCIJA V SLOV. BISTRICI
V Slovenski Bistrici so pred kratkim ustanovili »Socialni odsek občine Slov. Bistrica za zimsko pomoč«, ki naj bi pomagal revežem v mestu in okolici. Predseduje muu župnik Šolinc, podpredsednik je dr. Pučnik, blagajnik pa I. Tomažič, tajnica Fajglova. Odbor je ugotovil, da je v mestu in okolici nad 200 družin s 6 do 8 člani v najbednejših razmerah in da je takojšnja pomoč nujna. Prizadeti so posebno viničarji in nezaposleni delavci. Za okolico in mesto bi moralo biti na razpolago 300 tisoč din, da bi lahko pri sedanjih cenah nudili potrebnim vsaj zasilno podporo. Prispevke pobira odsek že dalj časa. 15. dec. pa bo za celo župnijo »nedelja dobrodelnosti«. Pobirali bodo tudi po kmetih, ker pa tu ni denarja, bodo prosili za krompir, koruzo in fižol. Vsa živila bodo vskladiščena in razdeljena po nakaznicah. Potrebno bo pa nakupiti še 3 vagone krompirja in najmanj vagon koruze, kar bo stalo nad 100.000 din. Plačati bo treba tudi mleko, ki ga bo prejelo 200 otrok dnevno po pol litra. Imenovani odsek se obrača zato na širšo javnost za izdatne podpore.
VIR: Večernik
13. december 1911
PROTIDRAGINJSKI SHOD NA PRAGERSKEM
V Požankovi gostilni je bil 13. decembra 1911 protidraginjski shod, na katerem je predsednik železničarske socialdemokratske organizacije Pičnin v enournem govoru orisal naraščajočo draginjo ter opisal klavrno vlogo slovenskih klerikalcev v draginjskem vprašanju. Ti se namreč vedno hvalijo, da so osrečevalci ljudstva in zastopniki stradajočih; prav sedaj, ko je beda največja, pa so skupno z agrarnimi oderuhi v državnem zboru glasovali proti Rennerjevemu predlogu. Nato je orisal draginjo mesa na Pragerskem in je uspel prepričati mesarja Požanka, da jeta sklenil od 1. januarja 1912 prodajati meso po enotni ceni 1 K 52 vinarjev za kilogram. Če pa bi bilo odjemalcev dovolj, bi pa cena še padla.
VIR: Franc Rozman, Delavsko gibanje na območju občine Slovenska Bistrica od začetka do 1. svetovne vojne, Zbornik občine Slovenska Bistrica I., 1983, str. 360
13. december 1694
OMENJEN MESTNI SVÉTNIK JANEZ JERNEJ GORJUP
11. junija 1663 sta se poročila usnjar Filip Gorjup in Katarina, hči pokojnega Blaža Marčinka. Zakoncema se je 24. avgusta 1668 rodil Janez Jernej. Devetnajstletni Jernej je imel 1687 ob sebi že ženo Marijo Nežo. Kot mestnega svétnika ga v matičnih knjigah Bistrice prvič srečamo 13. decembra 1694, kot mestnega sodnika pa 13. in 15. julija 1698, kar je bil tudi naslednje leto.
Gorjupovi so imeli leta 1688 viničarijo. Na Bukovcu je njihova viničarija, sedanji »Hrenov štok« bila soseda Samuhovih.
VIR: Koropec, Jože: Matične knjige iz 17. stoletja za župnijo Slovenska Bistrica, Zbornik občine Slovenska Bistrica II., 1990, str. 39
