13. januar
Danes goduje VERONIKA
Ime Veronika izhaja iz latinskega imena Veronica oziroma grščine. Grško obliko Βερονικη (Beroníkē) razlagajo iz grških besed φερω (férō) v pomenu »nesem« in νικη (nikē) v pomenu »zmaga«. Latinsko ime Veronica pa naj bi po mnenju raziskovalcev pomenilo, da ime opredeljuje žensko, ki je prebivala v mestu Verona.
Ostale različice imena: Nika, Roni, Ronja, Ronka, Verona, Veroni, Veronica, Veronka, Veruša.
Narečna različica imena: Feruna.
13. januar
VATIKAN PRIZNA SLOVENIJO
13. januarja 1992 je Ministrstvo za zunanje zadeve prejelo uradno obvestilo Državnega sekretariata Svete stolice (država Vatikan), s katerim je sporočil, da je Sveta stolica priznala neodvisnost in suverenost Republike Slovenije. V njem je predlagal tudi navezavo diplomatskih odnosov med Slovenijo in Vatikanom.
»Sveta stolica upa, da bo lahko čim prej vzpostavila diplomatske odnose z Republiko Slovenijo, na ravni apostolskega nunciata in veleposlaništva s strani Republike Slovenije in v zvezi s tem pričakuje ustrezen odgovor,« so zapisali v sporočilu ter dodali najboljše želje za prihodnji potek dogodkov v tem, za Slovenijo zgodovinskem času.
MLADI VOZNIK BEŽAL PRED POLICIJO
V noči na nedeljo, 13. januarja 2019, so policisti Policijske postaje Slovenska Bistrica lovili voznika audija, ki je okoli 2.50 v naselju Leskovec, namesto da bi ustavil na njihov znak, pritisnil na plin. Policijska patrulja mu je pričela slediti, ustavljala ga je tudi s sireno, a je pobegli ni upošteval, zato sta uniformiranca v bližini Frama zoper kršitelja uporabila prisilno sredstvo za ustavljanje avtomobilov, tako imenovani stinger. Voznik audija je zapeljal nanj, a avtomobila še kar ni ustavil, čeprav sta se sprednji pnevmatiki vidno praznili. Tudi ko je v naselju Radizel ostal brez sprednje leve pnevmatike, ker se je snela s platišča, je še kar pritiskal na plin in kršil cestnoprometne predpise. Ustavil se je šele po sedmih kilometrih vožnje s praznimi pnevmatikami, v naselju Polana, kjer so mu policisti Postaje prometne policije Maribor postavili blokado. Skušal jo je sicer obvoziti, a mu ni uspelo, saj je trčil v policijsko vozilo. Policisti so voznika in njegovega sopotnika hitro obvladali, v postopku pa ugotovili, da je 20-letni voznik iz okolice Maribora pred njimi bežal zato, ker je kot mladi voznik vozil neregistriran avto, na katerem je imel nameščeni različni registrski tablici, ki sicer nista ukradeni, a tudi audiju ne pripadata. Ko so kršitelja preizkusili z alkotestom, se je pokazalo, da je imel mladi voznik, ki ne bi smel “napihati” nič, v organizmu pol promila alkohola. Zaradi več hujših kršitev cestnoprometnih predpisov so mu policisti izdali plačilni nalog.
VIR: čk, Večer
PRAGERSKI CENTER ČAKA NA OKOLJEVARSTVENO SOGLASJE
Zaradi rumene vrečke bistveno zmanjšana količina odpadkov na odlagališču CERO II Pragersko
Regijski center za ravnanje z odpadki (CERO II) štajerske regije na Pragerskem je projekt osmih občin: Slovenske Bistrice, Makol, Poljčan, Oplotnice, Rač – Frama, Slovenskih Konjic, Vitanja in Zreč. Projekt poteka v okviru projekta Celovito urejanje porečja Dravinje. Traja že dobrih šest let in je pripravljen do faze, ko je mogoča fizična realizacija. Vključen je v vse državne strateške dokumente, tudi v operativni program odstranjevanja odpadkov in zmanjšanja količin odloženih biorazgradljivih odpadkov.
Treba je dodati, da je za CERO II izdana odločba Službe Vlade RS za lokalno samoupravo in regionalno politiko o dodelitvi sredstev za projekt iz leta 2008. Prav tako je odlagališče Pragersko določeno za regijski center za ravnanje s komunalnimi odpadki v uredbi o odlaganju odpadkov na odlagališčih, ki je bila objavljena 10. julija 2009. Med letoma 2009 in 2011 se je podoba odlagališča na Pragerskem bistveno spremenila. Komunala Slovenska Bistrica, ki upravlja odlagališče, je navozila gramoz za trimetrski nasip ter omogočila gradnjo naprav in objektov (kompostarna, sortirnica, pralna ploščad) znotraj centra za zbiranje odpadkov. Leta 2010 je odlagališče sprejelo 15.000 ton smeti iz štirih občin (Slovenska Bistrica, Oplotnica, Poljčane, Makole). Po uvedbi rumene vrečke njeno vsebino Komunala odvaža v Puconce, zato se je količina odpadkov bistveno zmanjšala. Pred uvedbo rumene vrečke, ki je namenjena zbiranju embalaže, je bilo na ekoloških otokih okrog 24 ton odpadkov na mesec (na voljo je bilo 188 otokov); zadnji podatek o zbiranju embalaže po sistemu od vrat do vrat z rumeno vrečko pa dokazuje, da Komunala na mesec zbere 119 ton embalaže, in prav za to mesečno količino je zdaj na Pragerskem manj odpadkov. Direktor Komunale Blaž Gregorič opozarja, da prihodnost odlagališča na ravni države še zmeraj ni jasna. Pred nedavnim so za agencijo za okolje dopolnili vlogo za pridobitev okoljevarstvenega soglasja, posredovati so morali tudi finančno jamstvo za obratovanje odlagališča. Občina in Komunala pričakujeta, da bo Pragersko letos dobilo soglasje za obratovanje. Ministrstvo za okolje in prostor je namreč pri projektu aktivno sodelovalo in vseskozi podajalo pozitivna mnenja in soglasja k tehnični dokumentaciji in v postopkih razpisa za gradnjo in nadzor. CERO II je edini v regiji, za katerega je pravnomočno izdana odločba o dodelitvi kohezijskih in državnih sredstev, in je ustrezno umeščen v prostorskih aktih, na poplavno varnem območju in z optimalno predvideno tehnologijo, opozarjajo v bistriški občinski upravi.
VIR: Zdenko Kodrič, Večer
FOTO: Odlagališče odpadkov Pragersko: čim prej do okoljevarstvenega soglasja (Janko Rath)
NA RITOZNOJU OBNAVLJAJO VINOGRADE
Na znamenitem Ritoznoju še vedno premorejo okoli 80 hektarov vinogradov, ki so jih po letu 1960 zasadili delavci Kmetijskega kombinata, katerega stečaj tudi po več kot desetletju še ni končan. Z denacionalizacijo so slabo polovico ritoznojskih vinogradov dobili nazaj nekdanji lastniki, preostanek pa država daje v najem. Čeprav časi za naložbe v vinogradništvo niso prav rožnati, saj obnova za hektar na Ritoznoju stane od 7 do 8 milijonov tolarjev, pa gre pohvaliti vinogradniške družine Vehovar, Frešer in Leskovar, ki okoli Sv. Marjete in pod vrhom Ritoznoja obnavljajo vinograde na najboljših legah. Resnici na ljubo je treba povedati, da je večina ritoznojskih vinogradov, ki so jih v terase zasadili kombinatovi delavci, dotrajanih. Pri novi saditvi se po pravilu vsi vinogradniki odločajo za saditev v vertikali, saj na hektaru površine lahko posadijo od 4000 do 5000 trsov, medtem ko jih je na terasah največ do 2000. Žal pa je na Ritoznoju še kar nekaj zemlje, ki je tako rekoč zapuščena, ker se denacionalizacijski upravičenci ne morejo dogovoriti za delitev, ali pa postopek denacionalizacije še vedno ni povsem končan.
VIR: D. U., Delo, Večerova dokumentacija
FOTO: Ritoznoj (Mapio.net)
13. januar 1993
V SLOVENSKI BISTRICI O EDINEM SVOJEM DENARNEM VIRU
Kdo bo plačeval in kdo ne?
Bistričani spreminjajo odlok o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča • Različne kategorije zemljišč, zato tudi različno plačilo
V občini Slovenska Bistrica še vedno velja odlok, ki kot stavbna zemljišča, za katera morajo uporabniki plačati nadomestilo, opredeljuje tista na območju samega mesta, na Pragerskem, v Oplotnici in Poljčanah. Z novim odlokom bodo stavbna zemljišča po vsej občini razdelili v več razredov in kategorij, kar pomeni, da bo po novem več plačnikov in se bodo sedanjim štiri tisočim pridružili novih.
Janez Bradan, sekretar za varstvo okolja, pojasnjuje, da bo tudi z novim odlokom višina nadomestila odvisna tako od kakovosti samega zemljišča, kot od različnih zunanjih vplivov, denimo od hrupa, prometa. Jasno je tudi, da bodo nadomestila za stavbna zemljišča v mestu in ožjih krajevnih središčih višja. V občini Slovenska Bistrica so bile nekatere, predvsem družbene organizacije (šole, vrtci… doslej oproščene plačila za uporabo stavbnega zemljišča, komu tega ne bo treba plačati po novem zakonu o stavbnih zemljiščih, je v zakonu že opredeljeno, vendar pravi Bradan, tudi sami v občini lahko določijo opravičence.
Med tistimi, ki bi nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča morali plačevati, so podjetja, ki pa se takemu plačilu izmikajo in v Slovenski Bistrici bodo z novim odlokom tovrstnim neplačnikom »stopili na prste«. Postavlja se tudi vprašanje, kako je s plačilom nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča bistriške vojašnice. Ta obsega namreč kar 12 hektarjev zemljišča v samem središču mesta (skoraj tretjino mestnega sveta), vendar doslej ni bila med plačniki.
Na zadnji seji bistriške vlade so menili, da je nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča poslej potrebno izterjati od vseh, ki so dolžni plačevati po zakonu — predvsem zato, ker gre za edini lastni denarni vir občine. S tako zbranim denarjem bodo v občini lahko reševali probleme tako imenovane kolektivne komunalne rabe. O sprejemu odloka bodo lokalni poslanci razpravljali že na naslednjem zasedanju bistriške skupščine v februarju.
VIR: Slavica Pičerko, Večer
13. januar 1981
KS LAPORJE
Sestavlja jo enajst vasi, v katerih živi 1628 prebivalcev v 447 gospodinjstvih, prav toliko je tudi zaposlenih. V krajevni skupnosti je 593 kmetov. Imajo tri trgovine, sodobno pošto, 35 telefonskih naročnikov in devet obrtnikov. Krajevna skupnost upravlja 33 kilometrov makadamskih cest. 217 učencev se izobražuje v obnovljeni popolni osnovni šoli, ki ima osem oddelkov. Pred tremi leti so ob šoli zgradili sodobno telovadnico v vrednosti nad dva milijona dinarjev. Lani so obnovili tudi gasilski dom, v katerem imajo svoje delovne prostore krajevna skupnost in vse družbenopolitične organizacije. Ob domu je asfaltirano igrišče z 800 kvadratnimi metri površine.
VIR: -zk, Večer
FOTO: Laporje (Bistričan.si)
13. januar 1979
O VSEBINI DELA
Seminarjı ozroma dogovori političnih delavcev o temeljnih nalogah in pa aktivnosti in usklajenosti so pogosta in učinkovita praksa v našem družbenopolitičnem žvljenju. V soboto so se po dvoinpoldnevnem delovnem dogovoru v Moravskih toplicah razšli predsedniki in sekretarji občinskih sindikalnih svetov iz Koroške, Podravja in Pomnurja. O tem, kako ocenjujejo seminar, in o eni od temeljnih nalog, ki se je bodo lotili sindikati v njihovi občini oziroma regiji, smo povprašali sindikalne aktiviste.
Jože Logar, sekretar občinskega sindikalnega sveta Slovenska Bistrica: “Taki delovni dogovori so potrebni in koristni. Za naše sindikate dajem prednost uveljavljanju zakona o združenem delu — ne v formalnem, ampak v vsebinskem smislu. Saj v občini ugolavljamo, da imajo vse TOZD in delovne organzacje samoupravne akte bolj ali manj usklajene z zakonom, zapısanih je tudi precej dobrih rešitev, toda drugo vprašanje je, kako je v praksi. Ugotavljamo namreč, da v kolektivih čestokrat delaj mimo samoupravnih aktov.”
VIR: -mm-, Večer
FOTO: Jože Logar (D. M.)
NOVA SLOVENSKA BISTRICA
Pogled na novo stanovanjsko naselje v Slovenski Bistrici: ob že asfaltirani “glavni ulici”, ki vodi k tovarni “Impol”, so zrasla kar sredi njiv čedna stanovanjska poslopja. Po svoji obliki spominjajo deloma na polstolpnice, deloma na vrstne hišice, sicer pa to vprašanje ni toliko pomembno. Važno je, da so hiše zares lepe. Toda novi Slovenski Bistrici manjka, kot vsakemu mestu, ki šele nastaja, mnogo vsega: pločniki so šele v prvih obrisih, okolje hiš urejajo, cestna razsvetljava pa je – kakor vidite na sliki, še precej preprosta: luči so napeljane še na lesene drogove. Toda čez leto, dve, bo vse drugače …
VIR: Večer
FOTO: Danilo Škofič
13. januar 1948
URADNI ZAZNAMEK O IZBRISU ATTEMSOVE LESNE INDUSTRIJE
Po sporočilo OKLO Slov. Bistrica – gospodarski odsek od 10. 1 1948 štev. 1341/2 ta firma ne obstaja več in pride v poštev za izbris.
Izbriše se Attemsova lesna industrija v Slov. Bistrici.
Izbris vsled prestanka poslovanja.
Takse prosto, ker se izbris vrši po službeni dolžnosti.
Okrožno kot trgovsko sodišče v Mariboru, dne 13. januarja 1948.
V uradnem listu kumulativna objava.
VIR: Pokrajinski arhiv Maribor
FOTO: Izbris firme (PAM Maribor)
13. januar 1933
POSKUŠEN ROPARSKI NAPAD?
Danes popoldne so se zglasili pri tukajšnji mestni policiji trije možakarji: Anton Lah in Matija Rakuša, posestnika v Zgornji Polskavi, in šofer Jakob Kavčič iz Spodnje Polskave ter prijavili, da so jih napadli okrog 14. ure trije moški. Ko so se peljali na tovornem avtomobilu iz Dravske doline, so jih ustavili trije moški na cesti med Selnico in Bresternico z dvignjenimi rokami. Ker je šofer mislil, da jim preti morebiti nesreča, je ustavil vozilo, nakar je izstopil posestnik Lah in jih vprašal, kaj hočejo. Ne da bi odgovorili na vprašanje, so zbežali s ceste v bližnji gozd.
VIR: Mariborski večernik Jutra
ZAKLJUČEN KMETIJSKI TEČAJ NA SPODNJI POLSKAVI
V petek 13. januarja 1933 se je zaključil kmetijski tečaj na Spodnji Polskavi pri Pragerskem. Predavanja so bila v osnovni šoli vsak torek in petek od 15. do 19. ure. Zanimanje za tečaj, katerega so organizirali šolski upravitelj gosp. Kopriva, župnik g. Zorko in župan g. Kotnik, je bilo zelo veliko in temu primerno je bil tečaj tudi obiskan. Predavanj je bilo 19, in sicer iz sledečih panog: živinoreje, svinjereje, kurjereje, mlekarstva, sadjarstva, gozdarstva, travništva, zdravstva, živinozdravilstva, kmetijskega knjigovodstva in zadružništva. Predavanja so bila jako poučna in zanimiva ter od vseh predavateljev kolikor mogoče poljudno podana. Zaključnega predavanja se je udeležil tudi okrajni glavar za desni breg g. Mlakar in nekaj predavateljev. Gospod glavar, ki je znan kot velik prijatelj in pospeševatelj našega kmetijstva, je imel kratek nagovor, v katerem je apeliral na vse poslušalce, naj sledijo strokovnim naukom predavateljev, da bo padlo njih zrno na rodovitna tla in obrodilo mnogoteren sad, ki bo pomagal nam vsem v današnjih težkih časih omiliti neznosno krizo. Gospodu glavarju, predavateljem, kakor tudi vsem, ki so pripomogli do tako uspešne prireditve kmetijskega tečaja, se je ob koncu zahvalil šolski upravitelj g. Kopriva, nakar je bil tečaj zaključen.
VIR: Mirko Munda: Spodnja Polskava in njena stoletja, str. 243
13. januar 1919
ZAČETEK ŽIGOSANJA KRONSKIH BANKOVCEV V SLOVENSKI BISTRICI
Ena od osnov enotnega gospodarstva v novi državi Kraljevini SHS je bila potreba po uvedbi enotne valute. Na ozemlju Slovenije in v ostalih predelih bivše Avstro-Ogrske so krožili namreč kronski bankovci Avstro-Ogrske narodne banke, na ozemlju Kraljevine Srbije pa predvsem dinarski bankovci. Kronske bankovce so že januarja 1919 žigosali, da so se lahko ločili od avstrijskih. S tem so hoteli doseči zavarovanje jugoslovanske krone pred razvrednoteno avstrijsko krono, da tečajne spremembe vrednosti avstrijske krone ne bi vplivale na jugoslovansko krono. Na območju Slovenske Bistrice so kronske bankovce žigosali od 13. januarja do 2. februarja 1919. V komisijah za žigosanje je moralo sodelovati
tudi učiteljstvo slovenjebistriškega okraja.
VIR: Edmund Pogorevc: Utrinki iz časa med obema vojnama, Zbornik občine Slovenska Bistrica I., 1983, str. 380
Rodil se je časnikar in prevajalec VINKO GABERC
Vinko Gaberc ‒ Gaberski se je rodil 13. januarja 1886 v Pretrežu pri Laporju (občina Slovenska Bistrica).
Po končanem šolanju na domačih tleh se je odpravil v Berlin (Nemčija), kjer je študiral časnikarstvo. Skupaj z Antonom Peskom je pričel urejati ‘Slovenski ilustrovani tednik’, za katerega je uredil 1. in 2. številko, nakar je odšel za nekaj časa v Rusijo. Po vrnitvi domov je med 1. svetovno vojno sodeloval pri časopisu ‘Slovenec’.
Vinko Gaberc je umrl 23. novembra 1966 v Piranu.
VIR: biografski-sb.si
