13. julij
Danes goduje HENRIK
Ime Henrik izhaja iz nemščine, kjer obliko imena Henrich razlagajo kot zloženko iz starovisokonemških besed heim v pomenu besede »dom, hiša« in richi v pomenu besede »mogočen knez«.
Moške različice imena: Hari, Henko, Henček, Henči, Hendrik, Hinko, Rik, Riki, Riko.
Ženske različice imena: Hendrika, Henrika, Henrieta, Henrijeta, Ika, Ikica, Rika.
13. julij 1920
FAŠISTI ZAŽGEJO NARODNI DOM V TRSTU
Narodni dom, simbol slovenstva v Trstu, je hitro po izgradnji postal izredno priljubljen med slovenskimi in drugimi slovanskimi prebivalci Trsta. Plodovito obdobje ostro preseka prva svetovna vojna, ki v mestu še okrepi narodnostna trenja. Po koncu vojne se v kaosu nastajanja novih držav, novega družbenega reda na ruševinah štirih cesarstev, odpira prostor za vzpon skrajnih gibanj. Razplamti se fašizem in v enem letu se je v tržaško fašistično organizacijo vpisalo 15.000 ljudi. Ves ta čas je tudi Narodni dom tarča napadov. Vse do 13. julija 1920, ko se zgodi zadnji – najhujši. Množica s fašisti na čelu je v poslopje vrgla zažigalne bombe in ga polila z bencinom. Zajeli so ga ognjeni zublji in gasilcem niso dovolili, da bi jih pogasili. Simbol slovenstva v Trstu je bil uničen, da bo zgradba, ki so jo obnovili v letih po tem tragičnem dogodku, končno spet prišla v slovenske roke, pa je bilo treba čakati kar okroglih 100 let.
SODELOVANJE OBČIN IN NOV ZEMLJEVID POHORJA
Občine Maribor, Hoče – Slivnica, Slovenska Bistrica in Ruše so na pobudo Turističnega društva gostincev Pohorja izdale nov zemljevid z znamenitostmi ter kolesarskimi in pohodniškimi potmi vzhodnega dela Pohorja ter zgibanko Pohorska kulinarična transverzala
Vse se je začelo v Turističnem društvu gostincev Pohorja. V lanskem letu so zaradi velikega povpraševanja gostov, ki prenočujejo in obiskujejo naravne ter kulturne znamenitosti Pohorja, izdali žepni zemljevid v nakladi 2000 izvodov. Ker je v nekaj mesecih pošel, so ugotovili, da je zemljevid vzhodnega dela Pohorja nujno potreben. “Naše društvo si je tudi za letos zadalo za nalogo izdajo razširjenega zemljevida s planinskimi in kolesarskimi potmi, na katerem bi bile označene tudi naravne in kulturne znamenitosti vzhodnega dela Pohorja. Vzporedno s to karto pa še, da oživimo kulinarično transverzalo, ki smo jo imeli že v letu 2016,” pravi Milan Klančnik, član Turističnega društva gostincev Pohorja.
Zemljevid so razširili in vključili tudi štiri občine, ki mejijo na ta del Pohorja: Maribor, Hoče – Slivnica, Slovenska Bistrica in Ruše. Z zemljevidom se bodo pohodniki in kolesarji lažje orientirali in s tem spoznavali lepote tega dela Pohorja. Na njem so tudi fotografije nastanitev s kontakti in nekaterih znamenitosti vzhodnega dela Pohorja. S kartončkom pohorske kulinarične transverzale pa bodo lahko obiskovalci degustirali pristno pohorsko kulinariko v kočah in hotelih, pri čemer bodo zbirali žige in si z zadnjim žigom v kartonček zaslužili brezplačno sladico.
Prvi uspešen skupni projektSkupni projekt so financirale omenjene štiri občine. “Izdelka dokazujeta, da se na Pohorju tako akterji kot občine znajo povezati. Mestna občina Maribor je pristopila k temu projektu, s čimer dokazuje, da je v turizmu usmerjena v razvoj tega dela Pohorja. Ob tem z velikim interesom dela na tem, da se intenzivneje in vsebinsko povezujemo tako občine kot ponudniki, ki imajo na Pohorju svoje delo in privabljajo turiste,” poudarja Alenka Iskra, podžupanja Mestne občine Maribor. S sodelovanjem je zadovoljna tudi Martina Rauter, svetnica in predsednica Odbora za gospodarske dejavnosti in turizem občine Hoče – Slivnica, ki pravi, da gre za prvi uspešen skupni projekt občin: “Upamo, da s tem projektom nakazujemo pot, ki jo v povezavi s Pohorjem želimo obhoditi v naslednjih letih.”
50.000 zemljevidovV projektu sodeluje tudi Zavod za turizem Maribor – Pohorje, ki je odgovoren predvsem za promocijo in pomoč turističnim akterjem na področju vodenja in svetovanja. “Kartončke in zemljevide bomo razdelili turističnim akterjem v Mariboru ter vsem trem občinam. Sicer pa so namenjeni tako lokalnim prebivalcem kot domačim in tujim gostom, saj so tiskovine pripravljene tudi v angleškem jeziku,” pravi Doris Urbančič Windisch, direktorica Zavoda za turizem Maribor – Pohorje.
Celotna naklada je 50.000 izvodov, od tega je 15.000 zemljevidov v angleškem jeziku in 20.000 kartončkov kulinarične transverzale. Gostje jih bodo lahko našli na vseh turističnih točkah v vseh občinah, na spodnji in zgornji postaji vzpenjače, v večini namestitvenih kapacitet ter v vseh vključenih kočah, ki sodelujejo in so del kulinarične transverzale.
VIR: Klemen Polanec, Večer
FOTO: Zemljevid ponuja vse informacije, ki jih obiskovalec potrebuje (Sašo Bizjak)
PREDČASNE VOLITVE V DRŽAVNI ZBOR RS 2014
V nedeljo, 13. julija 2014, so v Sloveniji potekale predčasne volitve v Državni zbor. Državna volilna komisija je objavila dokončne rezultate predčasnih volitev v Državni zbor RS 2014. Svoj glas je oddalo 886.124 volilcev, kar predstavlja 51,79 % udeležbo. Zmagovalka volitev, SMC je osvojila 36 poslanskih mandatov, SDS 21 mandatov, Desus 10 mandatov, SD in ZL po 6 mandatov, NSi 5 mandatov in ZAB 4 mandate. V parlament se po dolgih letih ni uspelo uvrstiti SLS, ki je s 3,95 % prejetih glasov ostala pod parlamentarnim pragom. Iz Državnega zbora sta prav tako izpadli parlamentarni stranki PS Zorana Jankoviča in Državljanska lista Gregorja Viranta.
VIR IN FOTO: Studio Bistrica
V BISTRIŠKEM PARKU DOVOLJENI LE SPREHODI
Območje bistriškega grajskega parka ščitita država in občina s posebnim odlokom, zato v njem ni mogoče namestiti naprav za rekreacijo
Bistriški grajski park je med najstarejšimi v Sloveniji. Krasi ga izjemen drevored, v katerem prevladujejo gabrova drevesa. Park je sestavni del grajskega kompleksa, v njem je značilno še obzidje. Nedavna arhitekturna in urbanistična delavnica študentov arhitekture je park označila možno za zvezo med gradom in mestom, nekateri avtorji so celo poudarili humano in socialno zvezo med parkom in prebivalci mesta. Ampak ko se v mestu pojavijo zamisli o drugačni podobi parka, se nemudoma oglasi zavod za varstvo kulturne dediščine in na osnovi odloka o razglasitvi bistriškega gradu in parka za kulturni spomenik državnega pomena ustavi vse pobude.
Nazadnje je zamisel o tako imenovani mehki rekreaciji imel zasebni fitnes center Sonce, ki je želel v parku namestiti rekvizite za telesno vadbo. Ko so vlogo naslovili na Zavod za kulturo Slovenska Bistrica, je ta vlogo predal mariborski območni enoti zavoda za varstvo kulturne dediščine, ki pa je vlogo gladko zavrnil. Po njihovem mnenju je park državnega pomena in je v lasti države, kar pomeni, da o njem odloča ministrstvo za kulturo oziroma državni zavod za varstvo kulturne dediščine. Mogoče je namestitev vadbenih naprav resda prezahtevna za park, saj bi morali naprave namestiti na drevesa. Ta naj bi bila menda horizontalni povezovalni element za napenjanje trakov. Zavod za varstvo kulturne dediščine opozarja, da je tak način namestitve nesprejemljiv, lahko bi uničili drevesa ali njihove veje. Namestitev tega telovadnega orodja bi med počitnicami poškodovala tudi travo, še opozarjajo v mariborskem zavodu.
Kaj storiti? Herta Žagar, direktorica bistriškega zavoda za kulturo, je povedala, da osebno podpira pobude, nima pa pravice odločati o tem. Prošnjo so posredovali mariborskemu zavodu, ki pa jo je zavrnil. V parku so zdaj dovoljeni le sprehodi, čiščenje, ki ga opravlja zavod za kulturo, in košnja trave, ki je v rokah Komunale Slovenska Bistrica. Množična vadba, kolesarjenje in druge dejavnosti pa niso dovoljene.
VIR: Zdenko Kodrič, Večer
FOTO: Bistriki park je zaščiten, igre so v njem prepovedane (Zdenko Kodrič)
KRIVICA BOLI
Ob rob debatam o pokojninah
Tole pismo je namenjeno predvsem našim ekonomistom mlajše in srednje generacije. Leta 1946, ko so se obnavljala porušena podjetja in druga infrastruktura, uničena po drugi svetovni vojni, je bilo treba delati po 48 ur na teden, ob tem pa še po 4 ure na dan v takratnih kmetijskih kombinatih, na njivah… V tovarnah je bilo delo (fizično) zelo težko, treba je bilo prenašati tovore, ki so tehtali 80, 100, pa tudi več kilogramov.
Naši ekonomisti nam zdaj očitajo skromno pokojnino, ki smo si jo zaslužili s težkim delom, obenem pa sebi že danes preračunavajo plače in pokojnine za 20 do 30 let naprej. Le kaj bo, če se bo še kar naprej dogajalo, da v nekaterih podjetjih demontirajo stroje in jih premeščajo v druge države, delavci pa morajo na cesto? Nekateri bogatijo, drugi pa se morajo preživljati z državno podporo.
Torej, dragi ekonomisti, kdo bo potem sploh še delal za vas? Saj ne bo več uspešnega in ustvarjalnega podjetja – samo računalniki pa vam ne bodo ustvarjali kruha. Zato mislim, da bi se morali tudi nad temi problemi bolj zamisliti in se z njimi bolj ukvarjati, ne pa samo računati, kako bo čez 20 let – če boste do takrat sploh preživeli. Pomislite samo, kaj pomeni več kot 90.000 brezposelnih za državo, kakršna je naša.
Nehajte že govoričiti o enaki obdavčitvi 20 odstotkov, to je samo “farbanje” ljudi. Povejte takole: če stane liter mleka brez davka 100 tolarjev, moramo plačati zanj zdaj 108,5 tolarja. Pri 20 odstotkih omenjene obdavčitve pa ga bomo kupili po 120 tolarjev. Je razlika, kajne?
Seveda, tistim, ki zaslužijo po 300.000 ali več tolarjev na mesec, se to ne bo poznalo, kaj pa nekomu, ki dobi le osemdeset tisočakov?
Morda nekateri že upate na predčasne volitve in si želite, da bi koalicijske pogodbe čimprej propadle. Mislim, da sedanja vlada dobro deluje in bo marsikomu odrezala tanjši kos pogače, kar je čisto prav.
Doslej smo bili vedno podložni. Prej se je na veliko govorilo, kako nas izkorišča bivša SFRJ. Zdaj nas pa Bruselj. A ni tako? In še to: tudi Evropska skupnost morda ne bo trajala večno ali vsaj tako dolgo ne, kot nekateri mislijo.
VIR: Stanko Korošec, Slovenska Bistrica, Večer
ZGORNJA POLSKAVA: KANDIDATKA ZA NOVO OBČINO
Med novimi kandidatkami za občine je tudi krajevna skupnost Zgornja Polskava. Vodstvo skupnosti se je za občinsko ureditev odločilo tik pred iztekomn roka o vložitvi pobud za ustanovitev občin. Krajevna skupnost, ki spada v bistriško občino, ima 2450 prebivalcev, meri okrog 13 kvadratnih kilometrov, v skupnost pa spadajo naselja Gabernik, Kalše, Kočno, Bukovec, Sele in Ogljenšak, V KS so štiri trgovine, osnovna šola in vrtec. Nova občina naj bi imela sedež v sedanji KS, v prihodnosti pa naj bi zgradili telovadnico, zdravstveno ambulanto in uredili cesto na Kočno. Na Zgonji Polskavi menjo, da bi razvoj skupnosti potekal mnogo hitreje kot zdaj, ko jim denar zagotavlja občina Slovenska Bistrica.
V bistriški občini poleg Zgomje Polskave o novi občini razmišljajo še v Makolah in Poljčanah.
VIR: Z. K., Večer
FOTO: Zgornja Polskava (Wikipedija)
Umrl je zobozdravnik IVO ANTOLIČ
Ivo Antolič se je rodil 14. aprila 1919 v Ljutomeru kmečkim staršem kot najmlajši od enajstih otrok.
Končal je meščansko šolo in se izučil za zobnega tehnika pri zobozdravniku Cirilu Rajhu v Ljutomeru (1934–37).
Pred 2. svetovno vojno je služil vojaški rok v jugoslovanski vojski. Na začetku okupacije je padel najprej v ustaško in nato v nemško ujetništvo. Ker je njegov rojstni kraj po priključitvi Štajerske k tretjemu rajhu postal »nemški«, je bil izpuščen.
V Gradcu in kasneje na Dunaju (oba Avstrija) je dokončal zobozdravniško šolo.
Ker ni želel odslužiti vojaškega roka v nemški vojski, se je umaknil na Madžarsko, kjer je bil ujet in zaprt v več zaporih in koncentracijskih taboriščih. Uspelo mu je pobegniti, zato je bil v odsotnosti obsojen na smrt. Čas do konca vojne je preživel v ilegali na Hrvaškem.
Po vojni je leta 1945 prevzel vodstvo vojaške zobne ambulante v mariborski vojni bolnici. Leta 1946 je dokončal še zobozdravniško šolo v Ljubljani in se zaposlil v Slovenski Bistrici, kjer je sodeloval z zobozdravnikom Jernejem Černetom, od leta 1948 pa na predlog ministrstva za zdravstvo na centralni šolski polikliniki v Ljubljani.
Ob delu se je izobraževal na gimnaziji (maturiral leta 1950). Študij na stomatološki fakulteti v Ljubljani je zaključil z diplomo leta 1955. V naslednjih letih se je izobraževal v tujini (Düsseldorf, Nemčija; Stockholm, Švedska; Köbenhavn, Danska; Dunaj), predvsem na področju klinične čeljustne in zobne ortopedije. Leta 1962 je opravil specialistični izpit iz čeljustne ortopedije.
Leta 1970 je postal izredni, leta 1974 pa redni profesor. Leta 1967 je postal predstojnik oddelka in katedre za čeljustno in zobno ortopedijo na Medicinski fakulteti Univerze v Ljubljani (MF UL) in ju vodil do svoje upokojitve leta 1989. Med leti 1961–71 je bil tudi prodekan MF UL.
Ivo Antolič je umrl 13. julija 2001 v Ljubljani.
VIR: biografski-sb.si
SPREJEM ZA INOVATORJE
Slavko Kleindienst, predsednik skupščine občine Slovenska Bistrica, je organiziral sprejem za inovatorje iz bistriške občine; prejeli so priznanja medobčinske Gospodarske zbornice za Podravje. Ob tej priložnosti je predsednik poudaril pomen inovativne dejavnosti v proizvodnji za boljše gospodarjenje, saj je znano, da je bistriško gospodarstvo nenehno v težavah,
primanjkuje pa mu tudi denarja za hitrejši razvoj. Ob sodelovanju z drobnim gospodarstvom bi ta spoznanja verjetno dala nove vrednosti in odprla kakšno delovno mesto, zato kaže vse pozitivne izkušnje, ki so jih v zadnjem obdobju pridobili z inovacijami v delovni organizaciji Impol, prenesti še v druga okolja, je menil Slavko Kleindienst.
VIR: Večer
NAJSLABŠA KINO DVORANA
Bistričani so že lani poslali prošnjo slovenskemu republiškemu filmskemu skladu, da naj jim pomaga pri ureditvi domače kino dvorane, ki je brez dvoma ena najbolj nemogočih daleč naokoli. Iz Slovenske Bistrice v republiški filmski sklad redno odvajajo denar od posebnega filmskega prispevka. Ta prispevek je med drugim namenjen tudi za obnovo kinematografov po Sloveniji. Vendar so Bistričani dolgo čakali na odgovor. Čeprav so prošnjo poslali že Iani, so odgovor dobili šele letos — pa še tokrat so jim od republiškega sklada sporočili, da njihove prošnje še niso obravnavali, da pa bodo prišli na vrsto.
VIR: Janko Štruc, Večer
NA BOČU ODPREJO OBNOVLJENI DOM
Planinski dom na Boču stoji na prostrani planoti Na Ravni na zahodnem pobočju Boča, zraven cerkvice sv. Miklavža iz začetka 16. stoletja. Prvo skromno kočo je na vrhu Boča postavila in 18. septembra 1899 odprla Savinjska podružnica SPD, leta 1904 pa jo je predala Podravski podružnici SPD v Rušah; po 1. svetovni vojni jo je prevzela podružnica SPD v Mariboru. Nova Poljčanska podružnica SPD je v bližini cerkvice sv. Miklavža zgradila novo planinsko kočo, ki so jo odprli 17. avgusta 1930, na vrhu Boča pa lesen razglednik. Okupator je onesposobil kočo in uničil razglednik. PD Poljčane je leta 1946 zgradilo nov razglednik in začelo obnavljati postojanko, ki so jo dvignili za nadstropje; novi dom so odprli 13. julija 1952. Leta 1955 so napeljali elektriko, leta 1962 pa so namesto lesenega postavili jekleni razglednik, ki pa so ga leta 1983 prestavili na sosednji vrh. Dom so temeljito obnovili in posodobili leta 1979. Jeseni 1989 je v domu zazvonil telefon. Cesta iz Poljčan do doma je bila asfaltirana leta 1999.
V dveh gostinskih prostorih je 100 sedežev, točilni pult; v sejni sobi je 30 sedežev; v 8 sobah je 15 postelj, na dveh skupnih ležiščih pa 47 ležišč in 7 pomožnih; WC v pritličju in nadstropju, umivalnica in prha s toplo in mrzlo vodo v nadstropju; centralno ogrevanje, tekoča voda, elektrika, telefon.
VIR: MojaObcina.si
FOTO: Planinski dom na Boču (PD Poljčane)
TATINSKA SLUŽKINJA
Okrožno sodišče danes izreklo obsodbo tatici
Dne 1. februarja je prišla 22-letna, v Žabljaku stanujoča, okraj Slovenska Bistrica, služkinja brez stalnega bivališča, Ana Kefer, ki je že petkrat radi tatvine predkaznovana, obiskat svoje ga bratranca Hinka Keferja, železniškega uslužbenca v Studencih. Ko je videla, da sta bratranec in njegova žena odšla od doma, je pobrala v stanovanju različno žanisko obleko in perilo, par novih ženskih čevljev, pleteno košaro in 80 K gotovine, v skupni vrednosti 22.530 K. Z ukradenimi predmeti je izginila. Obleko je prodala, denar pa porabila. Dne 15. februarja se je tatica zglasila pri posestnici Neži Kolman v Slaitini, občina Begunje na Kranjskem, in se ponudila za deklo. Kolnmnova je bila voljna jo sprejeti. Dala ji je naslednji dan konja in sani na razpolago, da si gre po svojo stvari, ki jih je imela baje spravljene pri Hiršmanu v Predštogu. Med potjo v Naklem pa je prefrigana ženska prodala konja, ki je vreden 3650 K Ivanu Zupancu za 2700 K. Z denarjem je popihala in ga zapravila, enajstletnega sina Kolmanove, ki jo je spremljal, pa je pustila v neki gostilni. Šele 24. maja se je mariborski policiji posrečilo tatico spraviti na varno. Okrožno sodišče jo je danes obsodilo radi hudodelstva tatvine na dve leti težko ječe.
VIR: Tabor
HUDO NEURJE PRIZADELO SLOVENSKO BISTRICO
11. 12., in 13 julija 1919 je grozno neurje prizadelo Slovensko Bistrico
Dnevi 11., 12., in 13 julij so bili dnevi groze in nesreče. Vsak dan popoldne so se zbrali nad Pohorjem grozepolni oblaki in hude nevihte; grom, toča in nalivi so se valili čez Slovensko Bistrico in okolico. Toča je v soboto hudo udarila mesto Slovenska Bistrica, okoliške občine Tinje, Ložnica, Nova ves in Črešnjevec.
In kar je ostalo – so strašni nalivi in toča pokončali v nedeljo zvečer.
Povodenj je bila taka, kakor je noben človek ne pomni. V mestu samem je voda nastopila po 1 in pol metra visoko, tako da je pohištvo deloma uničeno, deloma hudo poškodovano. Omare, mize, stoli, kuhinjsko in gospodarsko orodje, vse leži križem. Deroča voda je razbila vežna vrata in železne rolete pri izložbah. Posebno žalostno je v trgovinah, kjer je skoro vse pokvarjeno. Ves nasip na cestah je gladko odneslo, da štrli spodnje ostro kamenje iz njih. Mostove je odneslo po vsi okolici in tudi mnogo lesa. Na kolodvoru je voda veliko vagonov lesa nagromadila na okrajno cesto 2–3 m na visoko, da je bil ves promet nemogoč. Vrtovi so uničeni popolnoma; kar ni toča pobila, je voda odnesla. Škoda znaša 3–4 milijone K.
Trgovcu Stigerju je hudo razdrapalo tovarno za bučno olje in veliko stotov bučnic je splavalo po vodi. Zrušili so se jezovi, umaknili so se cementni zidovi – ničesar se ni več ustavljalo divjemu elementu.
Posebno žalosten je pogled na okolico. Po njivah in travnikih leži vse križem, kar si misliš, lahko najdeš – največ pa lesa. Na tisoče stotov pa je voda odnesla sena po vsi Bistriški dolini dol do Dravinjske doline. Ubogi kmet, koliko te stanejo delavske moči in zdaj je vse to plen srditega valovja! Treska, toče in povodnji reši nas, o Gospod!
V ponedeljek, dne 14. t. m, se je pripeljal z avtomobilom na mesto nesreče okr. glavar dr. Lajnišič s spremstvom. Odredil je vse potrebno za prvo pomoč. Poslal je vladi opis nesreče in prošnjo za nujno pomoč ponesrečencem.
VIR: Slovenski gospodar
Rodil se je FRIDERIK MALY
Friderik Maly se je rodil 13. julija 1875 na Črešnjevcu pri Slovenski Bistrici.
Po koncu vojne je bil aretiran in kot žrtev povojnih pobojev neznano kdaj in kje umorjen.
VIR: biografski-sb.si
