14. januar
Danes goduje OTON
Ime Oton izhaja iz nemščine, kjer imena Otto, Otton, Odo, Otta, Oda razlagajo kot skrajšane oblike iz zloženih germanskih imen, katerih prvi člen je Ot- ali Od-. Sestavina õt v starovisokonemščini pomeni »posestvo, bogastvo«. Iz istega korena je nemška beseda allod, slovensko alód v pomenu »dedna zemljiška posest fevdalcev, prosta vseh obveznosti«
Slovenske različice imena: Odo, Odon, Oto.
14. januar
KONEC DVOJNEGA OBTOKA EVROV IN TOLARJEV V SLOVENIJI
1. januarja 2007 je evro postal naš denar. Takrat se je začel tudi dvojni obtok tolarjev in evrov, ki se je zaključil 14. januarja 2007. S 1. januarjem 2007 je začel teči tudi rok za zamenjavo tolarjev za evre: do 1. marca 2007 bo mogoče menjati kovance in bankovce brezplačno v poslovnih bankah in hranilnicah, po tem datumu pa bomo pri Banki Slovenije lahko še vedno brezplačno zamenjali tako bankovce (brez časovne omejitve) kot tudi kovance (do leta 2016).
14. januar 2019
PREDAVANJE O TIBETU
V Knjižnici Josipa Vošnjaka Slovenska Bistrica pripravljajo potopisno predavanje Mateja Koširja o Tibetu, ki bo danes, 14. januarja, ob 19. uri v prostorih knjižnice. Potovanje z vlakom po najvišje ležeči železniški progi na svetu od Pekinga do Lhase in nato nadaljevanje poti po čudoviti tibetanski planoti pod najvišjo goro sveta Mount Everest je gotovo skrita želja vsakega pravega popotnika. Vabljeni na mistično potovanje z vlakom od Pekinga do Lhase in še naprej z manjšim avtobusom po strehi sveta med nomade in jake ter številne budistične samostane v samo osrčje veličastnega Tibeta, vse do baznega tabora pod Everestom, kjer se bodo odprli čudoviti pogledi na osemtisočake in neskončna prostranstva Himalaje.
VIR: Tomaž Ajd, Štajerc
PISMA BRALCEV
Ena prvih, ki je opozarjala Slovence (2)
Tone Partljič, ki sem ga nekoč cenil kot pisatelja in humorista, je v svojem hvalospevu novinarki Dragici Korade ostal na nivoju politikanta, kakršnega je sicer igral dva ali tri mandate v slovenskem parlamentu. Hvaliti kolumne, ki so venomer bičale le desno opcijo, levo pa hvalile oziroma prizanesljivo spregledovale njene usodne zmote, zaradi katerih smo, kjer smo, je seveda navadno politikantstvo. Zadnja velika zmota, za katero se državljani Slovenije še ne zavedajo, koliko nas stane, je nekritično odobravanje in spodbujanje nekakšnih vseslovenskih ljudskih vstaj, ki kajpak nikakor niso bile vseslovenske, še manj ljudske in nikakor ne spontane. Imele pa so en sam namen – onemogočiti uspeh Janševe vlade, preprečiti poseg v privilegirane nezaslužene pokojnine, preprečiti vpliv na kapitalski trg ter zamegliti zgodovinsko kruto resnico o državljanski vojni v Sloveniji. Popolnoma jasno je, da sta tako Tone Partljič, bivši poslanec, kot novinarka Dragica Korade veliko pripomogla k neozaveščenosti državljanov Slovenije. O Koradetovi sem si sicer ustvaril mnenje pred leti. Tudi njena preroško-lucidna opažanja iz časa Janševe “štiriletke”, ki je kot najuspešnejša – velika opozicija leve opcije – izgubila blišč in verodostojnost, če vemo in kot seveda vsi vemo, da je, vsaj kar se Janše tiče, primer Patria verjetno zadnji montirani proces v Sloveniji. Tudi zadnja, nekakšna slaboumna zaslišanja glede stanovanja (Partljič zlonamerno zapiše množinsko – stanovanj) so samo nadaljevanje primitivne gonje proti človeku, poštenjaku od glave do pet, ki je ravno zaradi teh lastnosti trn v peti starorežimcem in udbomafiji. Zanimivo, da Koradetove pa tudi Partljiča nikoli niso zanimali Kučan, Stanovnik in drugi, ki so si dali podariti dragocene stanovanjske hiše v elitnem predelu Ljubljane, kar mnogi, ne brez razloga, štejejo za začetek vsesplošnega “osvajanja” Slovenije. Ti podvigi, ki so se pa zares zgodili, bi si zaslužili vsaj “kolumnico” od pronicljive novinarke, mar ne?
VIR: Anton Lipovšek, Slovenska Bistrica, Pisma bralcev, Večer
PREIZKUS STRELSKIH SPOSOBNOSTI
72. brigada Slovenske vojske je v sredo 14. januarja 2004, priredila srečanje, na katerem so se lahko posamezniki preizkusili znanje v streljanju s pištolo Bareta. Preizkusili so se lahko ob 11.30 na strelišču Velenik pri Slovenski Bistrici (izhod z avtoceste Slovenska Bistrica sever, kjer bo usmerjevalec). Iz Vojašnice generala Maistra v Mariboru je bil organiziran tudi avtobusni prevoz na strelišče Velenik.
Po zaključnem streljanju bo v Vojašnici generala Maistra skupna malica, tam bodo najuspešnejšim strelcem podelili tudi priznanja.
VIR: res, Večer
14. januar 1986
ZAČETEK POUKA V NOVI TINJSKI ŠOLI
Zaradi pomanjkanja prostora in neprimernih razmer v »stari« tinjski šoli, se je aprila pričela gradnja nove šole kot petrazrednice. Pouk se je v njej pričel 14. januarja 1986, uradna otvoritev pa je bila 8. februarja 1986. Istega leta, 15. junija, se je Osnovna šola Tinje preimenovala v Osnovno šolo Partizanska bolnišnica Jesen Tinje.
Z izgradnjo Doma krajanov in gasilcev Tinje, leta 1995, je šola dobila tudi novo telovadnico.
VIR: OŠ Partizanska bolnišnica Jesen, Tinje
FOTO: OŠ Partizanska bolnišnica Jesen Tinje danes (Bistričan.si)
PODELILI PRIZNANJA
Tudi oplotniška krajevna skupnost praznuje 8. januarja svoj praznik. Ob tej priložnosti so v Oplotnici pripravili svečano akademijo, na kateri so nastopili osnovnošolci, člani kulturno-umetniškega društva in vojaki bistriške vojašnice. Podelili pa so tudi bronaste znake in priznanja OF. Predsednik krajevne organizacije socialistične zveze Oplotnica Maks Lešnik je znake OF podelil domačemu gasilskemu društvu, osnovnima organizacijama ZSMS Okoška gora in Malahorna, Mileni Korošec, Ivanu Landekerju in Tonetu Višnerju.
VIR: -zk-, Večer
KAJ SO BISTRIČANI GLEDALI V KINU
Kino Svoboda Slovenska Bistrica je predvajal od 14. do 16. januarja 1969: jugoslovanski barvni vistavisijonski film “Zbiralci perja”.
Predstave so bile ob 19. uri.
VIR: Večer
FOTO: Plakat (Wikipedija)
ZASAČEN TIHOTAPEC
Z našim i orožniki se ni igrati. Imajo dober instinkt in takoj spoznajo človeka s slabo vestjo. Pri današnjem jutranjem vlaku je namreč službujoči orožnik g. Dren med izstopivšimi opazil tudi nekega moškega, ki je nekam nervozno stiskal aktovko pod pozduho. In res je imel v njej 2 in pol kg saharina. Pri zaslišanju na orožniški postaji je bil spoznan za Petra Kropca, že znanega tihotapca iz Teznega pri Mariboru. Dejal je, da mu je aktovko z neznano mu vsebino izročil neki moški v Hočah, z naročilom, da jo odda v Poljčanah, za kar bo dobil od prejemnika 100 Din. Koliko bo ta zagovor držal se bo pokazalo.
VIR: Mariborski večernik Jutra
14. januar 1934
OBČNI ZBOR JNS V OPLOTNICI
Danes, v nedeljo 14. januarja, se je vršil občni zbor občinske organizacije JNS v Oplotnici, ki se ga je udeležilo članstvo polnoštevilno in so prisostvovali zboru tudi številni možje, ki sicer še niso prijavili svojega vstopa v stranko. Iz podanih poročil funkcionarjev je razvideti, da je bilo poslovanje in delovanje te organizacije v preteklem letu izredno živahno, da je bila organizacija v stalnem stiku s članstvom in je marsikatero zadevo srečno izpeljala, posebej še občinske volitve. Po podanih poročilih je delegat okrajne organizacije JNS dr. Mejak podal poročilo o stanju strankine organizacije, o ukrepih vlade za omiljenje težkega gospodarskega položaja, o stanju našega gospodarstva, o pomenu gospodarske male antante in o pripravah za balkansko zvezo. P ri volitvah so bili izvoljeni v novi odbor: predsednik Gašpar, podpredsednik Kruhar, tajnik Jarc, blagajnik
Berglez, odborniki: Kren, Šnajder, Kvas in Kokolj. Želimo novemu odboru v bodočem letu mnogo uspeha.
VIR: Mariborski večernik Jutra
Rodil se je geolog, krasolog in publicist RADO GOSPODARIČ
Prof. dr. Rado Gospodarič se je rodil 14. januarja 1933 na Pragerskem.
Po maturi na gimnaziji v Mariboru leta 1952 je leta 1959 diplomiral iz geologije in paleontologije na Univerzi v Ljubljani z diplomsko nalogo Geologija Donačke gore. Od decembra 1958 je bil nameščen na Inštitutu za raziskovanje krasa Znanstveno-raziskovalnega centra (ZRC) SAZU v Postojni, pred diplomo kot laborant, nato kot asistent z nalogo preučevati geologijo krasa in jam na Slovenskem. Med leti 1967−70 je podiplomsko študiral na Univerzi v Zagrebu (Hrvaška). Doktorsko tezo ‘Razvoj jam med Pivško kotlino in Planinskim poljem v kvartarju’ je obranil leta 1973 na Univerzi v Ljubljani, kjer je bil leta 1979 habilitiran.
Proučeval je tudi kraške pojave Štajerske. Izdelal je večino speleoloških kart za Štajersko, kjer je vključil tudi jamo Belojačo pri Makolah, ki jo je na novo obdelal za objavo v Zborniku občine Slovenska Bistrica I. leta 1983 pod naslovom: ‘O kraških pojavih Boča’ (str. 501−506).
Rado Gospodarič je umrl 12. februarja 1988 v Ljubljani.
VIR: biografski-sb.si
Rodil se je študent, žrtev VOS-a, FRANC ŽUPEC
Frančišek (tudi Franc, Franček) Župec se je rodil 14. januarja 1920 v vasi Borovci pri Ptuju očetu Tomažu (*1880 †1966) in materi Mariji, rojeni Gross (*1886 †1965). Tam sta se rodili tudi njegovi sestri Marija (*1914) in Anka (*1923). Tretja sestra, Matilda, se je rodila leta 1927 že v Slovenski Bistrici, kjer so starši leta 1924 kupili manjšo kmetijo.
Franc je osnovno šolo obiskoval v Slovenski Bistrici. Takratni župnik Ivan Šolinc je pregovoril starše, da so nadrjenega fanta leta 1932 vpisali v mariborsko klasično gimnazijo, ki jo je končal leta 1940. Njegov sošolec je bil tudi grof Emil Hans Attems. Že leta 1937 se je včlanil v katoliško Akademsko društvo ‘Straža’ in hitro postal eden izmed njenih vodilnih članov. Jeseni leta 1940 se je vpisal na študij prava na univerzo v Ljubljani.
Kmalu po začetku okupacije leta 1941 so Italijani prepovedali vse študentske organizacije razen novoustanovljene ‘Ljubljanske univerzitetne organizacije’ (LUO). Tja naj bi se včlanili vsi voditelji dotedanjih organizacij, v nasprotnem primeru pa so Italijani grozili z zaprtjem univerze in izgonom študentov, ki niso prihajali s področja Ljubljanske pokrajine. Župec je, po nekaterih interpretacijah, to želel preprečiti, zato je vstopil v direktorij LUO. Komunistična partija (KP) ga je zato razglasila za narodnega izdajalca in mu zagrozila z umorom. Varnostnoobveščevalna služba (VOS), ki je delovala v okviru Osvobodilne fronte (OF), ga je prav tako sumila, da sodeluje z Italijani pri odkrivanju študentov, ki simpatizirajo z OF. Predstavniki VOS OF so Franca Župca 16. marca 1942 na Prisojni ulici v Ljubljani ustrelili.
Resnična vloga in krivda Frančiška Župca še do danes ni povsem razjasnjena.
Danes Frančišek Župec nima ne groba ne pomnika. Njegovo ime je omenjeno le na spominski plošči z imeni žrtev komunističnega nasilja na Žalah.
VIR: biografski-sb.si
TA JE LEPA
V trafiki Jagodič v Slov. Bistrici nimajo nobenih slovenskih tiskovin. Neki gospod je zahteval dvojezične nakaznice in dopisnice. Stara gospa Woprada mu da samo nemške nakaznice. Gospod prosi za dvojezične. Starka pa mu vsa razvneta zabrusi v obraz, seve v lepi bistriški nemščini: “Na te nakaznice (namreč nemške), lahko pišete v vsakem jeziku, v kitajskem ali ciganskem ali v katerem hočete.” Kaj ne, to je olikana Nemka ? Gospod je nemške nakaznice dal nazaj, ter opomnil, da je trafikantinja na slovenski zemlji dolžna imeti tudi slovenske tiskovine. Starka pa mu je iztrgala iz rok še dopisnice, ki jih je gospod mislil vzeti, ker so brez vsakega napisa, ter je kričala nad njim: “Kupite vse tam, kjer slovenske (windische) tiskovine dobite, jaz pa lahko imam, kar jaz hoćem!” Dotični gospod je nato mirno trafiko zapustil s trdnim sklepom, da praga te zagrizene Jagodičeve trafike nikdar več ne prestopi. Proti stari Wopradi pa se je vložila pritožba.
VIR: Straža
GOSTILNIŠKI GOST – TAT
14. t. m . je opoldne prišel v gostilno Mihaela Raisteigerja v Slovenski Bistrici nek 24 do 27 let star moški, ki se je izdal za oskrbnika Rimskih toplic. V gostilni je tudi prenočil. Drugo jutro ob pol 5. uri pa so opazili, da so vrata v gostilniške prostore s silo bila odprta ter da je bilo v predal z denarjem vlomljeno. Gostilničarju je bilo ukradeno 360 kron denarja in srebrna ura, natakarici Alojziji Dobnikar pa 200 kron, zlata žepna ura in pozlačena srebrna verižica. O vlomilcu ni doslej še nobenega sledu.
VIR: Slovenec
FOTO: Gostilna in mesnica Rasteiger na razglednici (Arhiv ZZK Slovenska Bistrica)
