14. julij
Danes goduje BOŽIDAR
Ime Božidar je slovansko in je zloženo iz besed božji in dar. Po pomenu in sestavi mu je blizu ime Bogdan. Imenu Božidar ustrezata imeni Teodor, Jonatan in Matej.
Moške različice imena:Boško, Bože, Božek, Božen, Boženko, Božič, Božimir, Božin, Božislav, Božko, Božo, Božoslav.
Ženska različica imena: Božidara.
14. julij 1795
UMRE ANTON TOMAŽ LINHART
Anton Tomaž Linhart, pravi začetnik slovenske dramatike, se je rodil leta 1756 v Radovljici. V mladih letih je bil gojenec jezuitov in cistercijanov, velja za pravega začetnika slovenske dramatike. Na pobudo barona Žige Zoisa je napisal prvi dve slovenski odrski deli. Po nemškem vzoru je priredil igro Županova Micka, po francoski predlogi pa je napisal komedijo Ta veseli dan ali Matiček se ženi. Obe njegovi igri prevzameta gledalce še danes. Poleg obeh dram je Linhart izdal tudi pesniško zbirko v nemščini Cvetje s Kranjskega, in Poskus zgodovine Kranjske in drugih dežel južnih Slovanov Avstrije, nedokončano delo, napisano v nemščini, zato velja tudi za enega začetnikov slovenskega zgodovinopisja.
Anton Tomaž Linhart je umrl 14. julija 1795.
UPORABNIKI BODO PLAČEVALI POLOVICO
Dvoletni projekt Dom doma, namenjen starejšim od 65 let, je pokazal dobre rezultate, a se je njegovo financiranje iz evropskih skladov z julijem izteklo. Potem ko ministrstvo za zdravje ni želelo prevzeti sofinanciranja, sta občini Slovenska Bistrica in Poljčane z nosilcem projekta, Domom dr. Jožeta Potrča Poljčane, sklenili dogovor o podaljšanju do konca leta. Občini bosta pokrili polovico stroškov urne postavke, preostalo uporabniki sami. Ura opravljene storitve z materialnimi stroški stane 36,36 evra, za uporabnike je torej od 1. julija 18,18 evra, za uro zdravstvenih storitev nekaj evrov manj. V projekt, s pomočjo katerega lahko starejši bivajo v domačem okolju, je bilo do 30. junija, vključenih 141 zadovoljnih uporabnikov. Iva Soršak, direktorica Doma dr. Jožeta Potrča Poljčane, je povedala, da je veliko zainteresiranih za nadaljnje sodelovanje, novost je, da bodo storitve lahko koristili tudi vsi polnoletni. “Naše delo in poslanstvo bomo še naprej dobro opravljali,” je še dejala direktorica. Urška Zajšek Moder, strokovna vodja projekta, je povedala, da bo od prejšnjih 24 odslej za uporabnike skrbelo šest strokovno usposobljenih izvajalcev – diplomirana medicinska sestra, tri srednje medicinske sestre, fizioterapevt in delovni terapevt. Prostori so še naprej v nekdanji Granitovi upravni stavbi na Ljubljanski cesti 69.
VIR: Irena Brdnik, Štajer’c
FOTO: Projekta Dom doma ima prostore v nekdanji Granitovi upravni zgradbi na Ljubljanski cesti 69 (Irena Brdnik)
ŠIROKOPASOVNO OMREŽJE KMALU NA ŠMARTNEM NA POHORJU
Telekom Slovenije pospešeno zamenjuje bakreno omrežje z optičnim. Cilj zamenjave je pripeljati sodobno optično povezavo do vsakega gospodinjstva, tudi izven urbanih središč, saj manjših in odročnih krajev sodobna optična omrežja po večini ne dosežejo. Prebivalci takih krajev so zato prikrajšani za zanesljivo, hitro in varno uporabo fiksnih storitev, kot so internet, internetna telefonija in televizija. Vzpostavitev optičnega omrežja pomeni za odmaknjena in podeželska območja pomemben razvojni preboj.
Zato so na Šmartnem na Pohorju še posebej veseli, da se je Telekom Slovenije odločil optični kabel iz Slovenske Bistrice pripeljati v njihovo krajevno skupnost, poudarja predsednik KS Šmartno na Pohorju Modest Motaln: »Nekaj smo že pred leti skupaj s Telekomom izpeljali v samem središču vasi Šmartno na Pohorju, tam je že vse nared, da se lahko do hiš pripeljejo priključki. Tudi naselja ob cesti Slovenska Bistrica – Šmartno na Pohorju, torej naselji Zgornje in Spodnje Prebukovje, se bodo lahko na optiko priključila v kratkem.«
A ker je Krajevna skupnost Šmartno na Pohorju zelo velika in obsega kar 10 naselij, seveda vseh skupaj ne bodo uspeli doseči kar takoj. V prihodnjih letih bodo optično omrežje razširili še v druga naselja Krajevne skupnosti: »Zdaj ob gradnji ceste skozi Zgornjo Novo vas se že pripravlja vse potrebno za položitev optičnega kabla. In če bo vse po optimističnih scenarijih bodo lahko krajani tam že kmalu, predvidoma prihodnje leto, dobili optično omrežje, ki ga bodo kasneje nadaljevali tudi v naselje Ošelj. Želimo si še, da se optika iz Zgornjega Prebukovja pripelje do Kalš, iz Šmartnega še do Smrečnega in Bojtine ter iz framske strani še do naselja Frajhajm, kjer bo polaganje optičnega kabla kar velik zalogaj zaradi razpršenosti kmetij. S tem bi bila večina KS Šmartno na Pohorju pokrita s širokopasovnim omrežjem. S tem pa se bistveno zvišuje kakovost bivanja v naši KS,« poudarja predsednik Modest Motaln.
Hkrati s polaganjem optičnega kabla bodo izkoristili tudi priložnost in dogradili in posodobili javno razsvetljavo v Spodnjem Prebukovju, kjer bo na novo postavljenih 10 uličnih svetilk. »Hkrati pa tako investicijo načrtujemo tudi za Zgornje Prebukovje, kjer na bi začeli razsvetljavo postavljati v zadnji četrtini leta. V zgornjem delu Šmartna je za to pripravljeno že vse, v Novi vasi pa bodo krajani javno razsvetljavo dobili ob koncu rekonstrukcije ceste,« pojasnjuje predsednik KS Šmartno na Pohorju Modest Motaln.
Letošnje leto je tako za KS Šmartno na Pohorju investicijsko zelo bogato in uspešno.
VIR: (ts), bistrican.si
FOTO: Kopanje kanalov (bistrican.si)
ŠTATENBERG GOSTIL USPEŠNI TROBILNI KVINTET CONTRAST
V sklopu vsakoletnih poletnih kulturnih prireditev v Laporju se je v nedeljo, 14. julija 2013, dogajanje preselilo v baročni dvorec na Štatenberg pri Makolah. Vzdušje, viteška dvorana gradu, je bilo ravno pravšnje za koncert in skladbe, ki jih je izvedel Trobilni kvintet kontrast. Gre za mlado zasedbo trobilcev Akademije za glasbo v Ljubljani, ki deluje pod mentorstvom Franca Kosma. Skupino sestavljajo izvrstni mladi glasbeniki, ki so uspešni kot solisti, skupaj pa sodelujejo od leta 2012 in so v tem času koncertirali na številnih slovenskih odrih. Na tekmovanju mladih glasbenikov Slovenije so prejeli zlato plaketo in prvo nagrado v 3. kategoriji komornih skupin s trobili.
VIR IN FOTO: Studio Bistrica
BISTRIŠKI GASILCI NA OLIMPIJADI
Bistriški gasilci so na olimpijadi, ki je od 14. do 21. julija 2013 potekala v francoskem Mulhousu, dosegli izjemen uspeh. Ekipa Poklicnega industrijskega gasilskega društva Impol je osvojila naslov olimpijskih prvakov, ekipi A in B Prostovoljnega gasilskega društva Šmartno na Pohorju pa sta se s tekmovanja vrnili z bronastima medaljama. Za uspešne gasilce so najprej sprejem pripravili v nedeljo, 21. julija, na Šmartnem na Pohorju, v torek, 30. julija, pa je udeležence gasilske olimpijade v prostorih bistriškega gradu sprejel s e župan Občine Slovenska Bistrica dr. Ivan Z agar. Poklicno industrijsko gasilsko društvo Impol: Boštjan Plajh, Franč Stopar, Anton Rihter, Vojteh Digiampetro, Franc Timošek, Zlatko Martini, Zdravko Juhart, Andrej Leskovar; vodja ekipe: Jože Brglez. Ekipa Šmartno A: Tomaž Strehar, Matej Pristovnik, Klemen Berdnik, Matej Prepelič , Borut Furman, Jure Pristovnik, Denis Podvršnik, Simon Pliberšek, Valentin Peč ovnik; rezervi: Mitja Furman in Peter Pečovnik. Ekipa Šmartno B: Ivo Mlaker, Vlado Berdnik, Vlado Ačko, Bogomir Korošec, Ervin Štukl, Marjan Pušnik, Anton Špes, Branko Žigart; rezerva: Andrej Naveršnik; vodja ekipe: Rudi Strehar; trener: Dejan Kalan.
VIR: Informator
FOTO: Ekipa A Šmartno na Pohorju (Aleš Kolar)
ZDAJ SO NAČRTI MEGALOMANSKI
Naložba, ki je med največjimi v državi, je vredna 200 milijonov evrov – Samo za industrijsko cono bo treba odšteti 50 milijonov evrov
Bistriški razvojno-informacijski center je skupaj z Impolovimi raziskovalci in strategi dolgoročnega razvoja pripravil projekt Alureg. Predstavili so ga javnosti in ministrom, ki naj bi projekt podpirali na državni ravni.
Branko Žnidar, direktor razvojno-informacijskega središča na oddelku za gospodarstvo občine Slovenska Bistrica, je povedal, da so s predstavitvijo projekta, ki ga uvrščajo med največje v Sloveniji, pohiteli zato, da jih država in Evropa uvrstita v tako imenovani nabor ključnih razvojno-investicijskih projektov. Alureg zajema tri področja: izobraževalno, industrijsko in tehnološko-raziskovalno. V njem so zbrane razvojne pobude, s katerimi naj bi se Slovenska Bistrica prebila v razvojni vrh Slovenije. Projekt Alureg je silno ambiciozen, nekateri celo trdijo, da je megalomanski, in zato težko uresničljiv. Največ pripomb je na račun politehnike in tehnološkega parka. Branko Žnidar je prepričan, da ga lahko realizirajo, saj njegovi cilji sovpadajo s cilji slovenske strategije razvoja in državnega razvojnega programa. Ker smo o projektu že pisali, naj povzamemo le to, da so Bistričani za Alureg že rezervirali 120 hektarjev zemlje blizu avtoceste Maribor-Ljubljana in da naj bi v njegovem kompleksu zgradili visokošolski center, podiplomsko šolo, tehnološki park in visokotehnološka mala in srednje velika podjetja. Slovenska Bistrica ima dokaj trdne temelje za razvoj učinkovitih družb, povezanih s proizvodnjo aluminija, gradbeništvom, strojegradnjo, avtomobilsko industrijo in proizvodnjo embalaže. Ker so avtorji projekta prepričani v prihodnost aluminija, ki naj bi kmalu odločno vplival na gospodarsko rast in razvoj sodobne industrije, je možnost za uresničitev projekta Alureg vzlic dvomom velika.
Celotna vrednost projekta – gradili naj bi ga dobro desetletje – je okrog 200 milijonov evrov, od države in evropskih skladov naj bi med letoma 2007 in 2013 na naslov Alurega prispelo sto milijonov evrov. Visokošolski center ali politehnika je po sedanjih predračunih vredna deset milijonov evrov, tehnološki park devet, industrijska cona 50 milijonov evrov, razvojno-investicijski projekti pa 131 milijonov evrov.
VIR: Zdenko Kodrič, Večer
FOTO: Tako projekt Alureg vidijo načrtovalci iz raziskovalno-informacijskega centra in Impola (Zdenko Kodrič)
DEČARJEVI IZ KORITNA BREZ STREHE NAD GLAVO
Po nedeljskem neurju nad bistriško občino
Neurje je najbolj prizadelo koruzne posevke • Oljna ogrščica kmetijskega kombinata se je »stresla« • Gozdarji še na terenu
Prvi ogledi posledic neurja, ki je divjalo nad bistrško občino 14. julija 1991, kažejo, da je bilo najhuje na območju Oplotnice, kjer je padala tudi toča in je v smeri Malahorne močno oklestila koruzo, vinograde in sadovnjake. »Ocenjujemo, da je toča bolj ali manj uničila njivske posevke na sto hektarjih in pol toliko površin vinogradov in sadovnjakov, ki so pretežno v zasebni lasti. Neurje z močnimi vrtinci vetra se razbesnelo tudi na drugem koncu občine, v Poljčanah, Lušečki vasi in Makolah, kjer je prav tako uničenih več deset hektarjev posevkov. Koruza je močno poležana tudi na okoli sto hektarjih njiv v neposredni bližini Slovenske Bistrice,« je včeraj povedala Irena Majcen, sekretarka za kmetijstvo v bistriški občini.
Delavci Kmetijskega kombinata Slovenska Bistrica so te dni hoteli požeti oljno ogrščico, a jim jo je nedeljsko neurje dobesedno »streslo«, tako da za žetev oziroma mlatev – ni ostalo kaj dosti pridelka.
Nevihta, ki, je podirala drevje, lomila veje, je dobesedno odkrila hišo in gospodarsko poslopje Slavka Dečarja iz Koritna pri Oplotnici. Takole je povedal včeraj, ko so le začeli prekrivati poškodovane strehe: »Okoli petih popoldne je začel hud veter dvigovati in odnašati s sabo vse, kar mu je bilo napoti. Nam je odneslo salonitne plošče z gospodarskega poslopja, bobrovec s stanovanjske hiše, odkrilo je tudi garažo. Danes sem odšel na njivo in videl, da tam leži skoraj vsa koruza. Da je bilo res hudo, pričata podrta lipa in drugo mogočno drevje v našem kraju. Tako kot mi, jo je skupil še en sosed. Njemu je ostrešje dobesedno dvignilo in odneslo.«
Posebne komisije bistriške občine, med njimi gozdarji, so že na terenu in posledice nedeljskega neurja bodo tako v celoti znane v prihodnjih dneh.
VIR: Slavica Pičerko, Večer
POHORJE SKRIVA ZNAMENITOSTI
Pohorje v svojih zelenih gozdovih še zdaj skriva obilo naravnih, kulturno zgodovinskih in narodopisnih znamenitosti. Le »tvegati« je treba, pa ih človek najde, če se malo potrudi. Seveda pa tudi tu gori staro daje prostor novemu Drvarskih drč ni več, pristne pohorske žage so zelo redke, medtem ko stari mlini sploh odhajajo v pokoj. Marsikje ob pohorskih potokih stojijo le še lesena okostja, ki so včasih predstavljala zbirališče kmetov, ki so od blizu in daleč vozili žito mlinarju. Tudi pod Kebljem na Bistriškem Pohorju so se ob potoku dolgo obračala mlinska kolesa, ki sedaj stojijo, mlinarjeva kočica, v kateri so se vrteli trd kamni, pa se bo kmalu prevrnila v potok.
VIR in FOTO: jc, Večer
FOTO: Mlin-Kebelj (Večer)
MAZILO BISTRIŠKEGA LEKARNARJA
Bistriški lekarnar Brunoslav Mondini je leta 1934 objavil to reklamo za svoje mazilo proti kožnim boleznim.
Zanimiv je tudi zaradi tega, ker je nekako okoli konca 2. svetovne vojne je nenadoma »izginil« in pustil družino v negotovosti. (»odšel« je po svoji volji, ni bil žrtev okupatorja, partizanov ali povojnih pobojev, op. ur.).
Pravega vzroka njegovega skrivnostnega in nepojasnenega odhoda ni poznal in ne pozna nihče, niti njegova družina, ki še danes ne ve, kje je po nenadnem odhodu živel in umrl.
VIR: Mariborski večernik Jutra, biografski-sb.si
FOTO: Reklama – Mariborski večernik Jutra
Umrl je duhovnik ANTON ŠEBAT
Anton Šebat se je rodil 7. januarja 1866 na Sladki Gori na Kozjanskem (občina Šmarje pri Jelšah).
Po študiju na mariborskem bogoslovju je kaplanoval v Vitanju, na Dolu pri Hrastniku, v Poljčanah in pri Sveti Barbari v Slovenski goricah. Nato je bil najprej župnijski upravitelj in župnik v Žusmu, kjer je nadomestil župnika Franca Vidmajerja, za župnika v župniji Zgornja Polskava pa je bil imenovan 1. aprila 1913. Tudi tokrat je nadomestil župnika Franca Vidmajerja.
Ker so leta 1917 dva zvona z njihove cerkve pretopili v topove, so si Zgornjepolskavčani želeli vsaj dveh novih zvonov. Anton Šebat in Ignac Petrovič sta 16. julija 1923 na Jesenicah s tamkajšnjo železarno sklenila pogodbo za izdelavo treh zvonov. Nove zvonove so blagoslovili in jih potegnili v zvonik v nedeljo, 24. februarja 1924.
Antona Šebata je 12. julija 1926 zadela kap in dva dni pozneje, 14. julija, je umrl. Pokopan je na pokopališču na Zgornji Polskavi.
VIR: biografski-sb.si
Rodila se je učiteljica EMA REGORŠEK
Erna Regoršek se je rodila 14. julija 1916 v Poljčanah.
Po končani osnovni šoli se je vpisala na učiteljišče v Mariboru in ga končala leta 1936. Po maturi je poučevala na večih šolah v Sloveniji in na Hrvaškem.
Leta 1953 je prišla poučevat na šolo Gustava Šiliha v Laporje, kjer se je leta 1975 tudi upokojila.
Večji del svojega službovanja je poučevala v 1. razredu. Otrokom je bila druga mati; bila je tudi sposobna, natančna in delovna pedagoška delavka. Njene službene ocene so bile vedno odlične. Pripadala je naprednim in revolucionarnim vrstam prosvetnih delavcev. Njen pouk je bil prežet z novimi oblikami in metodami dela, saj se je vedno izpopolnjevala v stroki.
Erna Regoršek je bila vzor mlajšim učiteljem; skratka med najboljšimi elementarkami v občini. Otrokom je posvetila ves svoj prosti čas. Še posebej pa je znala vcepljati ljubezen do domovine, svobode in slovenskega jezika. Zelo je bila aktivna tudi v kraju, kjer je dvignila dramsko dejavnost na zavidljivo raven.
Erna Regoršek je umrla 28. oktobra 1976 v Mariboru in je pokopana v Poljčanah.
VIR: biografski-sb.si
Umrl je cerkveni slikar FRANC GORNIK
Franc Gornik se je rodil 10. julija 1857 v Sv. Petru (danes Malečnik) v viničarski družini.
Bil je cerkveni slikar, ki je deloval na prelomu 19. in 20. stoletja. Vsa njegova dela, ki jih poznamo, so sakralna.
V domačem kraju je obiskoval osnovno šolo. Njegov talent za risanje je prvi opazil takratni malečniški župnik Marko Glaser. Ta ga je priporočil v uk uveljavljenima slikarjema Tomažu Fantoniju in Jakobu Brollu, ki sta leta 1871, ko je bilo Gorniku 14 let, obnavljala poslikave v tamkajšnji župnijski cerkvi. Po večletni učni in pomočniški dobi je leta 1891 stopil na samostojno slikarsko pot.
Njegova dela so kakovostno zelo raznolika, kar je povezano tudi s tem, da je imel pomočnike, od katerih so bili eni bolj, drugi manj sposobni. Evidentiranih je nekaj več kot dvajset Gornikovih poslikav cerkva in kapel, od katerih jih je kar pet v občinah Poljčane in Slovenska Bistrica: cerkev sv. Jožefa v Slovenski Bistrici, cerkev sv. Križa v Zgornjih Poljčanah, cerkev sv. Treh kraljev v Studenicah in cerkev sv. Egidija v Kočnem ob Ložnici, skoraj brez dvoma pa je poslikal tudi Lepejevo kapelico v Studenicah.
Poslikava v prezbiteriju cerkve sv. Jožefa v Slovenski Bistrici, ki je njegova najstarejša na tem območju in je nastala na začetku Gornikove samostojne poti, se nanaša na cerkvenega zavetnika, na sedem žalosti in radosti sv. Jožefa. Upodobljeni so prizori Jožefove sanje, Jožefova zaroka, Jezusovo rojstvo, Obrezovanje, Beg v Egipt, Sveta Družina in Dvanajstletni Jezus med pismouki. Prizore živih barv je ločil z enobarvnimi polji različnih oblik, ki jih je zapolnil z ornamentiko.
Gornik je poslikal tudi celotno cerkev sv. Egidija v Kočnem ob Ložnici. Ob naslikanih stranskih oltarjih sv. Antona Puščavnika in sv. Marka se poslikavi ladje in prezbiterija v glavnem nanašata na štirinajst priprošnjikov v sili.
Franc Gornik je umrl 14. julija 1908 v Malečniku. Pokopan je na Gorci v Malečniku.
VIR: biografsji-sb.si
Rodil se je fotograf JAKOB ČERIČ
Jakob Čerič se je rodil 14. julija 1869 v Staršah pri Ptuju. Njegova žena Frančiška je bila osem let mlajša, rojena 1877.
Bil je vsestranski specialist, spreten samouk. Znal je montirati cerkvene orgle, urediti električno napeljavo, fotografirati, mizariti in še kaj.
S fotografsko obrtjo je začel leta 1908 v Oplotnici. Član Zadruge fotografov v Ljubljani je Jakob Čerič postal 15. aprila 1923. Takrat je bival na Lačni Gori pri Oplotnici. Obrtno dovoljenje je odpovedal 22. decembra 1939, prevzel pa ga je njegov sin Čerič Franjo, ki je bival v Slovenskih Konjicah.
O njegovem mojstrstvu priča tudi to, da je dr. Avguštin Stegenšek v svojo znamenito knjigo Konjiška dekanija vključil tudi pet fotografij Jakoba Čeriča.
Pri očetu Jakobu Čeriču so se izučili fotografske spretnosti vsi trije otroci: sinova Ivan in Franjo ter hčerka Elizabeta. Franjo Čerič je prevzel očetovo obrt v Slovenskih Konjicah leta 1939 in jo leta 1952 preselil v Slovensko Bistrico.
Jakob Čerič je umrl v Slovenski Bistrici 30. septembra 1950 zaradi posledic nesreče. Pokopan je v družinski grobnici v Oplotnici.
VIR: biografski-sb.si
