
16. julij
Danes goduje KARMEN
Ime Karmen izhaja iz imena Carmen, ki ga nekateri razlagjo kot simbolično ime iz latinske besede carmen v pomenu besede »pesem«. Špansko ime Carmen pa izhaja iz imena Maria del Carmen, to je Marija Karmelska. Špansko ime Carmen ustreza imenu Karmel, kot se imenuje v Bibliji gora blizu sredozemskega pristanišča Haifa v severnem Izraelu.
Ostale različice imena: Carmen, Carmela, Karma, Karmel, Karmela, Karmelina, Karmelita, Karmena, Karmenca, Karmenka, Karmi, Karmica, Karmila, Karmina.

16. julij
POSTOJNSKO JAMO OBISKAL 35-MILIJONTI OBISKOVALEC
16. julija 2013 je Postojnsko jamo obiskal 35-milijonti obiskovalec. To je postal Poljak Pawel Piatkiewicz, ki je v Postojno prišel z družino.
Že leta 2021 je Postojnsko jamo obiskala 40-milijonta obiskovalka. To je bila Madžarka Barbara Csecsei.
Postojnska jama, ki je ena najbolj obleganih turističnih atrakcij pri nas, pa je skupaj s “sestrskimi” atrakcijami avgusta leta 2018 podrla nov rekord. Ta dan je namreč podzemno lepotico, Predjamski grad in druge znamenitosti, združene pod streho Parka Postojnska jama, v enem dnevu prvič obiskalo več kot 14 tisoč ljudi.

15. MEDNARODNI DAN BREZ VOZIČKA
V nedeljo, 16. julija 2017, se je 35 invalidov in njihovih spremljevalcev družilo na bistriškem mestnem kopališču. Potapljanje invalidov z aqualungo, športno potapljanje za invalide, podvodni hokej za invalide, vožnja s podvodnim skuterjem, streljanje z lokom in potopitev invalidov, ki tega niso poskusili še nikoli, so zaznamovali zanimiv dan brez vozička, ko invalidi tradicionalno odvržejo vozičke in postanejo enakopravni hodečim. V organizaciji Društva paraplegikov Podravja, Društva paraplegikov jugozahodne Štajerske in Mednarodne zveze društev IAHD Adriatic ter ob podpori Občine Slovenska Bistrica, Zavoda za šport Slovenska Bistrica in Zveze paraplegikov Slovenije je mesto Slovenska Bistrica z le manjšimi prilagoditvami okolja izreklo dobrodošlico invalidom in potrdilo, da lahko invalidi najdejo svoj prostor med kopalci v poletni sezoni tudi na kopališču v Slovenski Bistrici. Kljub kislemu vremenu zadnjih nekaj dni se je zbralo 35 invalidov in njihovih spremljevalcev. Med njimi je bilo največ potapljačev invalidov, ki so prišli tudi iz Zagreba, z namenom, da prenesejo svoje izkušnje na vse tiste, ki zaradi svoje invalidnosti zelo redko zaidejo na javna kopališča. Bistričani so lahko prvič videli, kako izgleda športno potapljanje za invalide, ki spada med zelo mlade športe in se mu obeta svetla prihodnost. Invalidni potapljači so se prvič preskusili v podvodnem hokeju z nekoliko prilagojenimi pravili. Slovenci so v kratki in srditi tekmi premagali tradicionalno neugodno Hrvaško s 3 : 1. Več kot samo tekmovanje invalidnih potapljačev v podvodnem hokeju je predstavljala potopitev dveh oseb z okvaro hrbtenjače, ki sta prvič v življenju zaplavala pod vodno gladino in za trenutek postala potapljača. Prav to je glavni namen dogodka, ki se v prihodnosti želi širiti tudi na druga slovenska javna kopališča in se tam pomešati med ljudi, ki jim je invalidnost tuja.
VIR: A. M., Informator
FOTO: Drago Jovič

DONACIJA ELEKTRA MARIBOR ZA BISTRIŠKA RDEČI KRIŽ IN KARITAS
Družba Elektro Maribor je v četrtek, 16. julija 2015, v prostorih Elektra Slovenska Bistrica predala donacijo sredstev humanitarnima organizacijama – Območnemu združenju Rdečega križa Slovenska Bistrica in župnijski Karitas Slovenska Bistrica. Pomočnik predsednika uprave družbe Elektro Maribor za razvoj Silvo Ropoša in vodja območne enote Slovenska Bistrica Miran Đuran sta predstavnikoma obeh humanitarnih organizacij predala dve donaciji, vsako v vrednosti 1500 evrov. Dogodka sta se udeležila tudi predsednik Rdečega križa Slovenije – Območnega združenja Slovenska Bistrica dr. Janko Predan in vodja župnijske Karitas Slovenska Bistrica Milan Borko.
VIR: Drago Čož, Informator
FOTO: Aleš Kolar

SLOVENJEBISTRIŠKA DELEGACIJA NA OTOKU MURTERJU
16. in 17. julija 2014 se je na dvodnevnem obisku na Murterju in v Tisnem mudila 25-članska delegacija iz Občine Slovenska Bistrica.
Turistični in gostinski delavci, vinarji, predstavniki civilne zaščite, gasilcev, planincev, obrtne gospodarske zbornice, razvojno informacijskega centra, športne zveze ter glasbena skupina Jebela cesta so navezali stike z mesti Murter in Tisno.
Na stojnicah so predstavili kulturne, zgodovinske, turistične, športne in druge posebnosti pokrajine od Pohorja do Haloz ter izmenjali koristne izkušnje, beseda pa je tekla tudi o morebitnem obojestranskem sodelovanju.
VIR: Studio Bistrica
FOTO: Edvard Grobler

MI SKRBIMO ZA ČISTO OZRAČJE! KAJ PA LAHKO STORITE VI?
Ekološki projekt Aten, Slovenske Bistrice in Palerma – Gostitelji četrtega srečanja Italijani, petega prihodnje leto pa domačini
Ozonska luknja in pojav tople grede sta le dva izmed številnih za zemeljski ekosistem škodljivih pojavov, ki jih je povzročil človek. Ukrepom za čistejše okolje in prijaznejše podnebje se je v okviru MedClime – Zveze mediteranskih mest za zaščito podnebja pridružila tudi občina Slovenska Bistrica. V navezavi s predstavniki sredozemskih mestnih občin Holargos (Atene) iz Grčije, italijanskega Palerma in avstrijske Klimatske zveze (Klima Bundnis) je sprejela pobudo evropske skupnosti in se pred dvema letoma aktivno pridružila projektu MedClima, ki ga je odobrila Evropska komisija, financira pa se iz programa Life – Environment. Eden izmed glavnih ciljev projekta, ki nastopa z geslom Mi skrbimo za čisto ozračje! Kaj pa lahko storite vi?, je spodbujanje javnosti za sodelovanje pri varovanju ozračja.
“V zadnjih desetletjih so zaradi pospešene industrializacije, nenadzorovanega spuščanja škodljivih snovi v ozračje in življenjskih navad šestih milijard prebivalcev zemlje že opazne posledice sprememb podnebja. Očitni so znaki segrevanja ozračja in s tem povezani učinki tople grede. In vendar velja, da spremembe podnebja ne bodo omejene le na dvig temperature, vplivale bodo tudi na razvoj celotnih ekosistemov. Pričakujemo lahko izrazitejše in pogostejše ujme, krajevno in časovno prerazporeditev padavin, več poplav in hkrati več suš, širjenje puščav in dvig gladine morja,” je dejal bistriški župan dr. Ivan Žagar. “Zato ravnajmo odgovorno, potrudimo se za čisto okolje in zrak, saj ekologija pomeni predvsem odpovedovanje, zmanjševanje uporabe materialnih dobrin in spreminjanje potrošniških navad na račun udobnosti. V okviru projekta MedClima počnemo prav to: trudimo se za čistejši zrak,” dodaja Žagar.
Tomaž Pristovnik, vodja in koordinator projekta, je po vrnitvi s četrtega delovnega srečanja, ki je od 9. do 11. julija potekalo v Palermu, povedal, da so na sestanku po pregledu zbranih podatkov določili merila in indikatorje za vrednotenje zastavljenih ciljev programa. Med drugim so se dogovorili za formulacijo novih skupnih ciljev pri spodbujanju javne zavesti. Odločitev je posledica ugotovitev, da je tovrstne učinke relativno težko določiti in izmeriti na kratek časovni rok in je zato treba vpeljati kvalitativno vrednotenje učinkov načrtovanih ukrepov.
Med pomembnejšimi cilji (nekateri so že realizirani) so: izdelava sistema za hitro in učinkovito ugotavljanje emisij CO2, uvedba ukrepov na področju trajne zaščite ozračja pred emisijami toplogrednih plinov (spodbujanje uporabe prevoznih sredstev, ki ne onesnažujejo ozračja, postavitev kolesarskih poti…), informiranje in spodbujanje javnosti (ekološka predavanja, propagandni material, informativna energetska pisarna…), izdelava skupnega, obširnega vodnika za zaščito ozračja sredozemskih mest in predlogi institucionalnih sprememb na nivoju nacionalnih vlad in EU, s ciljem krepiti vlogo sredozemskih dežel v mednarodni skupnosti.
Na naslednjem srečanju, maja prihodnje leto na domačih tleh, jih čakata ugotavljanje in vrednotenje učinkov ukrepov skupnega akcijskega načrta. Z letom 2005 se bo projekt MedClima zaključil. Usmeritve za okolju prijazno potrošništvo pa se bodo – tudi na spletni strani www.medclima.com, kjer na primer piše, da je pri vožnji s spuščenimi avtomobilskimi šipami poraba goriva do pet odstotkov večja kot vožnja z zaprtimi okni – nadaljevale in dopolnjevale.
VIR: Nina Ambrož, Večer

V BISTRIŠKEM ZBIRNEM CENTRU 190 BEGUNCEV
Skoraj toliko jih je še pri družinah
V Slovenski Bistrici niso opazili, da bi zaradi odločitve Hrvaške, ki zapira vrata beguncem iz BIH, k njim prihajalo več pregnancev. Tačas je v zbirnem centru 190 ljudi, zanje dvakrat dnevno kuhajo v Impolu. Begunci smejo center zapustiti, vendar le s posebno dovolilnico, da se vodstvo zbirnega centra izogne morebitnim nevšečnostim. V občinskem odboru Rdečega križa v Slovenski Bistrici pravijo, da bi tačas potrebovali predvsem otroško obutev od treh let naprej pa moško in žensko obutev, primanjkuje jim tudi vsakovrstnega perila, higienskih pripomočkov in plenic.
Pri bistriških družinah je bilo včeraj 158 beguncev, pri eni teh kar 14 brezdomcev iz BiH.
VIR: (ps), Večer

SPORNI PRŠUT
Z enote temeljnega sodišča v Mariboru
Zaradi gospodarskega prestopka po zakonu o zdravstveni neoporečnosti živil in predmetov splošne porabe je tričlanski senat enote temeljnega sodišča izrekel 50.000 dinarjev kazni OCM Maribor, TOZD Planika Slovenska Bistrica, prodajalki poslovalnice Market v Slovenski Bistrici, ki je odgovorna za storjeni gospodarski prestopek pa 1500 dinarjev kazni.
Sodišče je takšno kazen izreklo potem, ko je ugotovilo, da je obdolžena pravna oseba imela 6. decembra lani v svoji prodajalni Market v Slovenski Bistrici v prometu 5,10 kg pršuta s kostjo, ki je bil higiensko oporečen, saj so bile njegove organoleptične lastnosti (okus, vonj in videz) zaradi procesov toliko spremenjeni, da ni bil več uporaben za človeško prehrano. Tako je bil slaninski del rumenkaste barve žarkega vonja in okusa.
Zastopnik pravne osebe in prodajalka nista na glavni obravnavi priznala gospodarskega prestopka in odgovornosti zanj. V svojem zagovoru sta povedala, da je bil pršut, ki ga je kupec odnesel k sanitarnemu inšpektorju, popolnoma v redu. Pršut potemtakem naj ne bi bil užiten le zaradi inšpektorjevega osebnega mnenja. Odgovorna prodajalka pa je pristavila v svojem zagovoru, da bi naj bil kos pršuta s kostjo vred odsekal mesar v trgovini, pri zavijanju tistega kosa, ki ga je kupila stranka, pa sploh ni opazila, da bi bilo kar koli s pršutom narobe.
Sodišče ni verjelo zagovoru obdolžencev, predvsem zaradi drugačnih ugotovitev sanitarnega inšpektorja ter izvida o preiskavi, ki ga je podal zavod za zdravstveno varstvo, TOZD Socialna medicina in higiena sanitarno-kemičnega laboratorija v Mariboru.
Pri odmeri kami je sodišče uporabilo za odgovorno osebo ublažitvena določila, saj še ni imela opraviti s sodiščem, poleg tega pa je storila dejanje z lažjo obliko krivde. Obtežilno za pravno osebo je bila predkaznovanost tudi zaradi kršitve istega zakona, poleg tega pa zastopnik pravne osebe in odgovorna oseba (prodajalka) še vedno nista prišla do spoznanja, kakšne posledice bi lahko imela prodaja takega, že na pogled oporečnega blaga.
VIR: S. Pejič, Večer
FOTO: Slika je simbolična (Wikipedija)

ZGORNJA POLSKAVA DOBI NOV VODOVOD
16. julija 1976 so na Zgornji Polskavi predali v uporabo prvi del vodovoda, ki so ga zgradili v enem letu. Načrtovan je bil za 350 odjemalcev, ob otvoritvi pa je bilo nanj priključenih 152 gospodinjstev. Najzahtevnejši del je bilo kopanje jarkov v gozdu med Kočnim in Ogljenšakom. Pri delu je pomagalo 115 nekdanjih udeležencev delovnih brigad, novi brigadirji in vojaki iz bistriške vojašnice. »Z zavzetim delom smo izkopali jarek skozi celoten gozd. Po opravljenem delu smo se prijetno družili ob golažu, ki nam ga je poklonila vojašnica,« v svojih spominih zapisuje Branko Vasa.
VIR IN FOTO: Marija Markič: Moja, tvoja, naša zgodba, str. 95, 96

PARTIZANI ZBIRALI HRANO
Partizani so 16. julija 1944 obiskali več spodnjepolskavskih kmetov in zbirali hrano, izpraznili pa so tudi trgovino. Neko dekle, ki se je družilo z Nemci, so ostrigli na balin. Vrnili so se čez dva dni ter odnesli puško, strelivo, cigarete in tobak.
VIR: Mirko Munda: Spodnja Polskava in njena stoletja, str. 299

Rodil se je psihiater JANKO PREDAN
Janko Predan se je rodil 16. julija 1942 v Slovenski Bistrici, očetu Ivanu in materi Kristini, rojeni Lichteneger. Oče je bil zavarovalni zastopnik in Maistrov borec, mati gostilničarka v nekoč znani kolodvorski gostilni Ferenčak. Imel je dva brata; Janka, ustreljenega v času NOB leta 1941 v Ljubljani in Franca, dvojčka, umrl je leta 2008.
Z ženo Majdo, rojeno Kurbus, ortopedagoginjo, sta poročena že 55 let. Imata dva otroka, hčer Tadejo (odvetnica) in Sina Primoža (arheolog).
Vrtec in osnovno šolo je obiskoval v Slovenski Bistrici, 1. gimnazijo v Mariboru in medicinsko fakulteto v Ljubljani. Na III. stopnji je diplomiral na medicinski fakulteti v Zagrebu, smer javno zdravstvo.
10 let je delal kot splošni zdravnik; najprej na prvem delovnem mesto v Oplotnici in nato še sedem let v ZD Slovenska Bistrica. Leta 1977 je začel opravljati specializacijo iz psihiatrije za ZD Maribor in leta 1980 opravil specialistični izpit ter in postal vodja ambulante za alkoholizem in druge bolezni odvisnosti v Dispanzerju za psihohigieno ZD Maribor. Leta 1987 je bil imenovan za predstojnika oddelka za psihiatrijo Pohorski dvor Splošne bolnišnice Maribor. Predstojništvo je predčasno končal, ker je bil imenovan za direktorja ZD Slovenska Bistrica. Vodil ga je do leta 1992, ko je bil na listi Zelenih izvoljen za poslanca v Državni zbor Republike Slovenije. Pridobil je veliko znanja in izkušenj s področja politike, čeprav politik nikoli ni bil, vedno zdravnik.
Leta 1997 je dobil koncesijo za zasebno psihiatrično ambulanto v Slovenski Bistrici in na tem delovnem mestu ostal do upokojitve leta 2010.
Bil je edini psihiater v občini in tudi širše. Njegovo ožje področje dela so bile bolezni odvisnosti, še posebej alkoholna bolezen. Ustanovil je klube zdravljenih alkoholikov in s koterapevti vplival na zmanjšanje posledic alkoholne bolezni pri posamezniku in tudi v njegovi družini. Vodil je aktiv terapevtov zdravljenih alkoholikov v ZD Maribor.
Od leta 1977 je aktivno sodeloval v Rdečem križu kot predavatelj prve pomoči in bil 30 let predsednik Območnega združenja RKS Slovenska Bistrica. Leta 2001 je bil izvoljen za predsednika RKS, v obdobju po napakah v Rdečem križu. Bil je tudi član Glavnega odbora RKS (GO RKS) in predsednik komisije za krvodajalstvo pri GO RKS. Krvodajalstvu je posvečal posebno skrb. Prizadeval si je, da bi ostalo krvodajalstvo prostovoljno, brezplačno in anonimno, kot odraz največje človekove solidarnosti. Ko je na kongresu o krvodajalstvu v Tokiu (Japonska) predstavil slovensko aktivno delo na področju krvodajalstva, so postali precej opazni, saj je npr. Kitajska delno sprejela naše metode dela.
Deloval je tudi na drugih socialnih področjih, tako v društvu Ozara Maribor, ki skrbi za bolnike z dolgotrajno izkušnjo z duševno boleznijo, pa v Fundaciji Nazaj na konja, ki se ukvarja s terapijo različnih bolezni s pomočjo konja, bil je član sveta Centra za Socialno delo v Slovenski Bistrici. Bil je tudi član občinskega sveta v Slovenski Bistrici. Strokovno je delal v različnih domovih za starostnike, tudi v Poljčanah.
O svojih izkušnjah je pisal v različne časopise, tako v Večer, Panoramo, Bistriške novice, Informator, sodeloval v oddajah radia Maribor in Ljubljana, pa tudi na televiziji.
Strokovno se je vse skozi izpopolnjeval. V Nemčiji si je pridobival znanje s področja dinamične psihiatrije, ki duševno bolezen jemlje celostno, v okolju, v katerem nastane. Sodeloval je tudi na slovenskih, evropskih in ameriških kongresih s področja psihiatrije.
Za svoje delo je prejel veliko priznanj.
Svoj mir vedno najde v lepem, še posebej v klasični glasbi z opero na čelu in slikarstvu, na drugi strani pa je zagrizen spremljevalec različnih športnih dogodkov.
Nikoli ni izgorel in vedno je bil kos stresu. Vedno je našel čas za počitek, tudi s pomočjo družine in prijateljev.
Njegovo delo je posvečeno ljudem, nikoli ni in ne bo pristal na nasilno prekinitev življenja in vedno ponavlja, da je ljubezen vodilo skozi življenje.
VIR: biografski-sb.si

GASILI SO
16. julija 1910 so gasilci z Zgornje Bistrice gasili od pol tretje do pete ure zjutraj pri Antonu Kresnigu.
VIR: Kronika PGD Zgornja Bistrica

Rodil se je pianist ROMAN KLASINC
Dr. Roman Klasinc se je rodil 16. julija 1907 na Pragerskem očetu Antonu Klasincu, zdravniku, in materi Mariji.
Klavir je začel igrati že pri treh letih in s šestimi leti začel obiskovati glasbeno šolo pri Filharmoničnem društvu v Mariboru. S sedmimi leti je imel svoj prvi javni nastop.
Leta 1919 je nadaljeval šolanje na glasbeni šoli Glasbene matice, po končani klasični gimnaziji v Mariboru pa je študiral klavir na Akademiji za glasbo in gledališko umetnost na Dunaju (Avstrija) ter obiskoval tudi dirigentsko šolo. Diplomiral je leta 1929 in ob tem prejel tudi posebno diplomo za izreden uspeh.
Po diplomi je študiral še na glasbeno-znanstvenem oddelku Filozofske fakultete, kjer je bil leta 1934 promoviran kot doktor filozofije z disertacijo o klavirskem koncertu ‘Die konzertante Klaviersatztechnik seit Liszt’.
Leta 1935 se je vrnil v Maribor in do leta 1941 poučeval na Glasbeni matici. Takrat se je začelo tudi njegovo sodelovanje z mariborsko glasbeno šolo, ki je trajalo kar 50 let. Med leti 1941−45 je poučeval kot docent na Visoki šoli za glasbeno vzgojo v Eggenbergu pri Gradcu (Avstrija), od 1946‒72 pa na Srednji glasbeni šoli (SGŠ) in Pedagoški akademiji (PA) v Mariboru. Poleg klavirja je poučeval tudi teoretske predmete.
Kar 25 let je vodil arhiv SGŠ.
Koncertiral je že v času študija. Prvi samostojni koncert je imel leta 1936 v Mariboru. Istega leta je začel nastopati z Mariborskim triom. Skupaj je imel okoli 550 koncertov na raznih odrih, nastopal pa je tudi na radijskih postajah med Dunajem, Beogradom (Srbija) in Trstom (Italija).
Najljubša mu je bila moderna in novoromantična glasba, med skladatelji pa mu je bil najljubši Paul Hindemith, dragi pa so mu bili tudi domači sodobniki: Lajovic, Škerjanc, Merku, Bjelinski, Pahor, Žebre, Kogoj in drugi.
Ljubiteljsko se je ukvarjal z bridgem in še pri osemdesetih letih hodil na mednarodne turnirje po Sloveniji in v sosednje države.
Konservatorij za glasbo in balet Maribor enkrat letno podeljuje nagrade dr. Romana Klasinca.
Roman Klasinc je umrl leta 1990.
VIR: biografski-sb.si

Rodil se je slikar BOŽIDAR JAKAC
Božidar Jakac se je rodil 16. julija 1899 v Novem mestu.
Po končani realki je odšel na fronto na Piavi (Italija, 1917−18). Kot vojaka so ga 5. maja 1917 poslali v šolo za rezervne oficirje v Slovenski Bistrici, kjer je ostal do 1. avgusta 1917.
Med šolanjem je v prostem času hodil po okolici in risal. Zabeležil je del tega, kar je videl: vojake med vajami in pri počitku, častnike in pokrajino ter domačije iz bližnjih vasi, vedute in panorame … Iz slovenjebistriškega časa je ohranjenih šest popotnih skicirk.
Božidar Jakac je umrl 20. novembra 1989 v Ljubljani.
VIR: biografski-sb.si
