17. november
Danes goduje ELIZABETA
Ime Elizabeta izhaja iz latinskega imena Elisabeth, to pa kot grško Elisábet iz hebrejskega Elíšeba v pomenu besede »moj Bog je prisega«.
Ostale različice imena: Ažbeta, Beta, Beti, Betika, Betina, Betka, Ela, Eli, Elica, Elis, Elisa, Elisabeth, Eliza, Elizabet, Elza, Elzi, Iza, Izabela, Jelica, Jelisava, Jelisaveta, Lili, Liza, Lizabeta, Lizelota, Lizika, Špela, Špelca, Špelica, Špelka.
17. november
SVETOVNI DAN ŠTUDENTOV
Nacisti so 17. novembra 1939 zavzeli študentske domove praške univerze. Več kot 1200 študentov so deportirali v koncentracijska taborišča, devet njihovih predstavnikov ubili na mestu, univerzo pa zaprli in jo namenili v uporabo nemškim okupacijskim silam. Študentje iz vse Evrope so zbežali v London, kjer je mednarodni študentski svet 17. november razglasil za svetovni dan študentov.
Na ta dan so se tudi kasneje zgodili za študente pomembni dogodki. 17. novembra 1973 so tanki in oborožene sile grške vojaške hunte štiri dni in noči napadali zgradbo atenske politehnike, v katero so se zabarikadirali študentje. Natančno število ubitih študentov ni znano, kot tudi ne število študentov, ki so jih po zavzetju odpeljali na mučenje. Vendar pa je ta upor študentov predstavljal začetek konca diktature, ki se je končala julija naslednje leto. Zaradi teh dogodkov je Grčija ta dan tudi uradno razglasila za dan grških študentov.
17. novembra 1989 se je upor zgodil tudi na Češkoslovaškem. Češki in slovaški študenti so se namreč uprli vladi, ki je želela zatreti študente in njihova nasprotovanja komunističnemu režimu. Njihov upor je predstavljal začetek tako imenovane žametne revolucije na Češkoslovaškem, ki je pripeljala do padca režima. Tako na Češkem kot Slovaškem se teh dogodkov spominjajo z dnevom boja za svobodo in demokracijo.
NIZA TURNIRSKE ZMAGE
Liam Lugarič, član ŽTK Maribor, je na turnirjih do 14 let potrdil nadarjenost
Teniški igralec Liam Lugarič iz Slovenske Bistrice, član ŽTK Maribor, je na nedavnem turnirju Tennis Europe do 14 let v Širokem Brijegu znova opozoril nase. Tam je dobil tudi turnir dvojic s klubskim soigralcem Markom Bečirovičem Novakom. Z dvojno krono je Lugarič potrdil veliko nadarjenost in odlično pripravljenost v letošnji sezoni. Julija je v Portorožu zmagal na mednarodnem turnirju do 14 let, septembra je osvojil dvojno krono na turnirju Tennis Europe v Kopru, kjer bil v dvojicah njegov soigralec Mark Laubič. Lugarič je posamični turnir v Kopru osvojil kot sedmi slovenski tenisač do 14 let, pred njim je to uspelo Manci Pislak, Kaji Juvan, Boru Artnaku, Maticu Križniku, Luki Videnoviču in Paolu Angeliju. Zmagoslavje v Širokem Brijegu bo Liamu Lugariču ostalo v posebnem spominu. “Za ta turnir sem se, tudi ob pomoči očeta, pripravljal kakor za vse druge z željo, da ga osvojim. Z igro sem bil zelo zadovoljen, v uvodnih igrah sem imel nekaj težav zaradi podlage na igrišču, ki ni bila takšna, kakršne sem vajen, ko sem se navadil, mi je šlo veliko bolje. Zelo sem bil vesel tudi zmage v dvojicah. Z Markom sva se dobro ujela,” je pojasnil Lugarič. Tenis je začel igrati v Slovenski Bistrici, kjer je doma, pred dobrim letom dni je prestopil v ŽTK Maribor. Je dijak prvega letnika Srednje šole Slovenska Bistrica, smer metalurški tehnik. Letos se je nekajkrat poskusil tudi na turnirjih do 16 let. “Pred kratkim sem igral v polfinalu turnirja v tej starostni kategoriji v Murski Soboti, počasi se navajam na starejše in izkušenejše tekmece, upam, da bom teniško pot uspešno nadaljeval tudi v prihodnji sezoni,” sklene Liam Lugarič.
VIR: Zmago Gomzi, Štajer’c
FOTO: Liam Lugarič (desno) in Mark Bečirovič Novak (Arhiv ŽTK)
PRIMOŽ IN MARKO TOPOLŠEK DRŽAVNA PRVAKA
Primož in Marko Topolšek, člana Kegljaškega kluba Impol, sta 17. novembra 2019 dosegla izjemen uspeh. Primož Topolšek je na kegljišču v Medvodah s tremi odličnimi nastopi (588, 567 in 590 podrtih kegljev) osvojil naslov državnega kadetskega prvaka v kombinaciji. V posamični konkurenci je bil tretji. Marko Topolšek pa je z vrhunskim rezultatom 598 kegljev postal državni prvak posamezno in osvojil 8. mesto v kombinaciji.
VIR: T. A., Informator
17. november 2009
RIHARD JAKOPIČ IN NJEGOV UMETNIŠKI PAVILJON – »HOMMAGE MOJSTRU«
17. novembra 2009 je zavod za kulturo pripravil možnost ogleda razstav Rihard Jakopič in njegov umetniški paviljon – »Hommage mojstru«. Razstavo je pripravil Mestni muzej Ljubljana ob 140-letnici slikarjevega rojstva in 100-letnici postavitve njegovega umetniškega paviljona v ljubljanskem Tivoliju.
Prvi del razstave prikazuje delno rekonstrukcijo umetniške razstave v paviljonu po ohranjenih fotografijah Frana Vesela. Z načrti arhitekta Maksa Fabianija, pismi, fotografijami in maketo paviljona pripoveduje zgodbo o usodi tega znamenitega ljubljanskega razstavišča od njegove idejne zasnove, do postavitve v letu 1909 in do porušitve v letu 1961.
Drugi del je namenjen prikazu umetnikovega ateljeja po fotografiji Anteja Korniča iz leta 1937. Na ogled so predmeti iz Jakopičeve delavnice na Mirju: omara, slikarsko stojalo, palete, slikarski kovček, fotografski kameri, mape, blago… in Jakopičeva študijska platna ter slike njegovih sodobnikov. Prvič pa so na ogled Jakopičevi dnevniki in slikarjevi intimni zapiski.
Avtobus je odpeljal izpred gradu Slovenska Bistrica ob 14. uri, povratek iz Ljubljane pa je bil predviden ob 18. uri.
VIR: Silvo Husu: Grajski stolpec, Tednik Panorama
FOTO: Rihard Jakopič, upodobljen na bankovcu za 100 tolarjev (Grajski stolpec)
DARILO GRADU IN ZAVODU ZA KULTURO
Priznana zdravnica plastične kirurgije in častna občanka bistriške občine dr. Zora Janžekovič je bistriškemu zavodu za kulturo, ki upravlja z gradom, podarila stilno pohištvo. Janžekovičeva sicer živi v Mariboru, vendar Slovensko Bistrico, kjer se je rodila, pogosto obiskuje. Zavod za kulturo je darilo sprejel s široko odprtimi rokami, saj stilnega pohištva v grajskih sobanah ni veliko. Zavod se je zavezal, da bo pohištvo skrbno varoval, ga tudi restavriral in javno predstavil. Direktor zavoda Stane Gradišnik je povedal, da bo grad bogatejši za visoko omaro iz 19. stoletja v črni sijajni barvi, sobno omarico v obliki komode v isti barvi, dva fotelja v rdečem flisu, kanape in lestenec. Pohištvo bodo iz Maribora v Slovensko Bistrico pripeljali prihodnji teden.
VIR: Zdenko Kodrič, Večer
FOTO: Del poklonjenega pohištva (Arhiv ZZK Slovenska Bistrica)
SLOVENSKA BISTRICA NIMA STANOVANJSKE POLITIKE
Zdaj ne vedo, kam z denarjem
Od kupnin za stanovanja se je v občinskem proračunu namesto štirih milijonov tolarjev nabralo skoraj šestkrat več denarja
K 23 milijonom tolarjev, ki so jih v Slovenski Bistrici v letošnjih desetih mesecih iztržili na račun prodaje stanovanj, je treba prišteti še 16 milijonov proračunskih tolarjev. K tako povečanemu obsegu stanovanjskega denarja je največ prispevalo večje zanimanje za nakup stanovanj pod ugodnimi pogoji in v občini zdaj razpravljajo, kako najpametneje naložiti denar.
Kot je povedal Janez Bradan, sekretar za Okolje in prostor, se zdaj dogovarjajo s krajevno skupnostjo Laporje, kjer bodo v prihodnjem letu začeli graditi poslovno-stanovanjsko stavbo. Občini ponujajo nakup dveh stanovanj, Granit pa jim ponuja nakup štirih stanovanj. Nakup je sicer mogoč, pravijo v bistriški vladi, vendar menijo, da bi bilo koristneje, če bi oni postavljali pogoje. Prav zato bodo zdaj pripravili načrt gradnje stanovanj.
V občini imajo 170 prošenj za dodelitev stanovanja, prosilci so predvsem mlade družine in brez stanovanjske politike stanovanjskih težav ne bodo mogli reševati. Kot pravi Janez Bradan, bi bila mogoča tudi rešitev, da bi se odločili za gradnjo večstanovanjske hiše v Slovenski Bistrici, a bi bil tak zalogaj vendarle predrag. Obstaja še možnost, da bi se odločili za gradnjo več dvo- ali trostanovanjskih hiš ali pa nekaj vrstnih hiš.
Kakšno stanovanjsko politiko si bodo ukrojili Bistričani, je torej še vprašanje, pri njenem snovanju pa je treba upoštevati, da se toliko stanovanjskega denarja (na račun kupnin) v prihodnje v občinski proračun ne bo več nateklo.
VIR: Slavica Pičerko, Večer
ISKRA MAKOLE: KDAJ BO PLAČA?
V Iskrinem tozdu Releji v Makolah je zaposlenih 320 delavcev. V tem tednu še ne bodo prejeli osebnih dohodkov za mesec oktober. že 46 dni imajo blokiran žiro račun, saj hoče Iskrina interna banka pred novim letom izterjati vračilo kreditov. Tozd, ki se sedaj ubada s hudimi težavami, izvozi kar 90 odstotkov proizvodnje na zahodno tržišče, po novem letu pa naj bi postal samostojno družbeno podjetje.
Izvršni svet občine Slovenska Bistrica pomaga iskati rešitve, da bi delavci vsaj v prihodnjem tednu dobili plačilo za oktobrsko delo.
VIR: (zr), Večer
FOTO: Releji (Fotografija je simbolična; Iskra releji)
TOZD KEMOCID IŠČE INŽENIRJA KEMIJE ALI BIOLOGA
Zavod za zdravstveno varstvo Maribor, TOZD Kemocid iSlovenska Bistrica, je leta 1972 objavil razpis za delovno mesto inženirja kemije ali biologa
VIR: Večer
USPEŠNO DELO KZ POLSKAVA
Na območju Kmetijske zadruge Zgornja Polskava bodo povišali odstotek pogodbenega sodelovanja v živinoreji za 30 odstotkov, medtem ko je plan žitaric znižan za 15 odstotkov. Spremembo so uvedli zaradi pretežno hribovitega terena, saj je razen Polskave in Sel večina krajev v višinskih predelih. Živinorejo bodo gojili predvsem zaradi ugodnih pogojev za pridelovanje kakovostne krme, ki se bo povečalo s kompleksnim obdelovanjem travnatih površin, kjer so že lani dosegli lepe uspehe.
VIR: -olko-, Večer
ČE SE TI NE SMILI ŽIVAL. . .
Danes so imeli pred kazenskim senatom okrožnega sodišča redek primer surovega ravnanja z živaljo. Hlapec Štefan Capl iz Slovenske Bistrice je bil postavljen pred štiri sodnike, da se zagovarja radi mučenja konja, s katerim je vozil plohe. Ob neki priliki je zadel z vozom ob štor in ubogo živinče ni moglo takoj speljati dalje težkega tovora. Brezsrčni hlapec je pograbil cepin in v svoji besni jezi udaril ž njim konja tako močno po trebuhu, da se je zgrudil in bi bil poginil, da ga ni prej ubil mesar. Suroveža so naznanili sodišču, ki ga je zašilo z eksemplarično kaznijo šestih mesecev ričeta s težkimi poostritvami.
VIR: Mariborski večernik Jutra
ZLOBNA MAČEHA
Iz Slov. Bistrice se poroča: Neka ključavničarska soproga je ravnala tako nečloveško s svojim pasterkom, da se je morala proti njej uvesti kazenska ovadba. 5 letni otrok ima namreč nič manj ko 60 težkih ran na telesu.
VIR: Narodni list
17. november 1872
PRAVILA SLOVENJEBISTRIŠKE POŽARNE BRAMBE PREDLOŽENA V POTRDITEV
17. novembra 1872 so ustanovni člani bistriške požarne brambe pravila novoustanovljenega društva predložili oblasti, da jih potrdi z odlokom.
VIR: FB stran PGD Slovenska Bistrica
Rodil se je plemič, lastnik kamnoloma v Cezlaku HUGO WERIAND WINDISCH-GRÄTZ
Hugo Weriand Windisch-Grätz, s polnim plemiškim naslovom Hugo Weriand Alexander Wilhelm Alfred knez von/zu Windisch-Grätz, se je rodil 17. novembra 1854 v Firencah (Italija).
Leta 1904 je po smrti očeta, kneza Huga Alfreda Adolfa von/zu Windischgrätz (*1823 †1904), podedoval vsa posestva na Štajerskem in Notranjskem, med njimi tudi posestvo v Lukanji in kamnolom v Cezlaku.
Rodbina Windisch-Grätz je prvotni kop kamnoloma razširila in pričela z načrtnim pridobivanjem kamna. V posesti Huga Werianda Windisch-Grätza je bil kamnolom do leta 1919, ko ga je v najem vzel nemški žid Erlich iz Zagreba (Hrvaška).
Hugo Weriand je umrl 15. maja 1920 gradu Haasberg v bližini Planine pri Rakeku.
VIR: biografski-sb.si
