18. december
Danes goduje GRACIJAN
Ime Gracijan izhaja iz latinskega imena Gratianus v pomenu »pripadajoč k rimski rodbini Gracijev«. Lahko pa izhaja tudi iz imena Gracij, latinsko Gratius pa prav tako kot Gracija izhaja iz besede gratia v pomenu »milina, ljubkost«
Ostale različice imena: Graciano, Gracjan, Gracijano.
18. december
MEDNARODNI DAN MIGRANTOV
Mednarodni dan migrantov je 18. decembra 2000 razglasila Generalna skupščina Združenih narodov. Skozi celotno zgodovino so bile migracije velik del človeške družbe, posameznike pa so kljub izzivom in preprekam k temu spodbujali različni dejavniki. Preseljevanje ljudi je stalnica sodobnega življenja.
V Sloveniji je konec novembra 2021 na podlagi dovoljenj oziroma potrdil za prebivanje prebivalo 212.462 tujcev (183.921 državljanov tretjih držav in 28.541 državljanov EU).
NA OBISKU V SLOVENSKI BISTRICI PREDSTAVNIKI OBČIN MURTER – KORNATI IN VRSAR
Na obisku v občini Slovenska Bistrica so se v petek, 18. in v soboto, 19. decembra 2015, mudili predstavniki občin Murter – Kornati in Vrsar. Goste so sprejeli v prostorih RIC-a Slovenska Bistrica, pozdravila sta jih direktorica in vodja občinskega oddelka za gospodarstvo Monika Kirbiš Rojs ter predsednik Medobčinske turistične zveze Slovenska Bistrica Leopold Turk.
Hrvati so si v petek med drugim ogledali vzrejo prašičev na domačiji Brumec, kjer so poskusili mesnine kmetije Vidnar iz Novak.
Še posebej živahno pa je bilo zvečer na Trgu svobode, kjer je nastopil ansambel Dalmatino. Sicer pa so gostje z Murterja in Vrsarja svojo ponudbo v okviru Božičnega sejma na trgu podrobneje predstavili v soboto dopoldne.
V sodelovanju s Športno zvezo in Javnim zavodom za šport Slovenska Bistrica so v športni dvorani Bistrica izvedli tudi prijateljski veteranski turnir v malem nogometu. Zmagala je ekipa Murterja, drugo mesto je osvojil Vrsar, tretja pa je bila Slovenska Bistrica.
Vrhunec gostovanja je bil zatem v Bistriškem gradu, kjer sta župana občin Murter – Kornati in Slovenska Bistrica Ivan Božikov in dr. Ivan Žagar podpisala listino o pobratenju med občinama.
Tako so tudi formalno potrdili sodelovanje, ki že poteka na različnih področjih: kulturnem, športnem in gospodarskem. Sicer pa se bosta občini odslej dejavno vključevali v program Evropa za državljane oziroma se prijavljali na razpise tega programa.
VIR: Studio Bistrica
FOTO: Aleš Kolar
OBČINSKI SVET V PRVI OBRAVNAVI SPREJEL PRORAČUN ZA LETO 2014
Občinski svet občine Slovenska Bistrica se je v sredo, 18. decembra, sešel na redni seji. Osrednjo pozornost je namenil obravnavi proračuna za leto 2014. Po daljši razpravi so svetniki odlok v prvi obravnavi sprejeli s 25 – imi glasovi za in dvema proti.
Prihodki proračuna znašajo 35 milijonov evrov, za pet milijonov več je predvidenih odhodkov, načrtovana je tudi zadolžitev v višini 1,5 milijona evrov. Sicer pa je proračun za prihodnje leto razvojno naravnan, v ospredju bodo naložbe na področju komunale in družbenih dejavnosti.
Svetniki so med drugim potrdili investicijski projekt za Poslovno izobraževalno središče Prizma 50+. S projektom nameravajo povečati priložnosti za delovno aktivnost starejših in zaposlovanje ter izboljšati storitve za starejše generacije v lokalnem okolju. Občinski svet je sprejel tudi program oskrbe s pitno vodo za obdobje 2014 – 2018.
VIR: Studio Bistrica
FOTO: Aleš Kolar
DRUŽINSKA TRAGEDIJA NA FARMI PURANOV V KALŠAH PRI SLOVENSKI BISTRICI
Mož umrl, žena se bori za življenje
Zakonca, stara 37 in 36 let, sta na svoji farmi puranov pazila na 3200 mladičev in se najverjetneje zadušila • Naprava za zračenje izključena, okna zadelana s stekleno volno
V Kalšah, kraju na obronkih Pohorja v občini Slovenska Bistrica, se je zgodila družinska tragedija, kakršne tamkajšnji prebivalci ne pomnijo. Zjutraj okoli sedmih sta namreč 13-letni Uroš in njegova mlajša sestrica v prostoru, kjer sta starša, 37-letni Franc in leto dni mlajša Marija Podlesnik, vzrejala purane, našla najprej nezavestno mamo, potem pa mrtvega očeta. Marijo Podlesnik so na zdravljenje odpeljali v bolnišnico v Gradec.
Kraj dogodka sta si ogledala dežurni preiskovalni sodnik Okrožnega sodišča v Mariboru in tukajšnja okrožna državna tožilka, vendar sodnik ni prevzel ogleda, saj se je izkazalo, da gre za nesrečo in ne za kaznivo 
dejanje.
Prve ugotovitve so pokazale, da je za smrt Franca Podlesnika krivo pomanjkanje kisika v prostoru, kjer sta zakonca (Marija je sicer zaposlena v bistriškem Impolu) vzrejala purane. Bila sta kooperanta ptujske Perutnine in minuli ponedeljek sta v vzrejo prevzela nekaj več kot 3200 mladih puranov. Ti potrebujejo nenehen nadzor in usodnega dne sta purane do 20. ure nadzorovala njuna otroka. Hčerka pravi, da sta oba z bratom čutila nenavadno slabost, nato pa sta skrb za živali to noč prevzela zakonca Podlesnik, Mama Marija je hčerki še povedala, da jo bo zjutraj zbudila, saj ni želela, da bi hčerka zamudila kontrolno nalogo iz matematike. Ko se je hčerka zjutraj zbudila, mame in očeta ni bilo v hiši, z bratom sta naletela na prizor, ki ga ne bosta nikoli pozabila. Mama marija je sedela v predprostoru in še kazala znake življenja, mrtvega očeta pa je v prostoru s purani našel sin.
Kaže, da je bila naprava za zračenje v prostoru izključena, pa tudi okna, na katerih so sicer nameščeni ventilatorji, so bila zaprta oziroma zadelana s stekleno volno, kar je bilo verjetno usodno. Dejanski vzrok smrti Franca Podlesnika in poškodb njegove žene Marije bo znan, ko bo delo končala strokovna komisiji Policijske uprave Maribor (v tej je tudi strokovnjak za zastrupitve s plini), ki je opravljala ogled, in po sanitarni obdukciji trupla Franca Polesnika.
Na domačiji Golobovih, kot jim pravijo sosedi, se sprašujejo, kako naprej. Veliko gospodarsko poslopje je ostalo brez gospodarja, edinega sina Podlesnikovih. Nadaljnja reja puranov, na katero se je družina pripravljala eno leto, je zdaj vprašanje.
VIR: Alenka Penjak, Večer
FOTO: Farma puranov v Kalšah pri Slovenski Bistrici. Nezavestna starša sta našla njuna otroka (Večer)
18. december 1997
USTANOVLJENO DRUŠTVO REJCEV DROBNICE SLOVENSKA BISTRICA
Društvo rejcev drobnice Slovenska Bistrica je bilo ustanovljeno 18. decembra 1997, ko se je med posameznimi rejci na tem področju pokazal interes po združevanju. Ob sami ustanovitvi je društvo štelo 14 članov, ki pa je z leti naraščalo do današnjih 86 članov.
Društvo povezuje rejce in ljubitelje drobnice na celotnem območju Upravne enote Slovenska Bistrica (občine Slovenska Bistrica, Makole, Poljčane, Oplotnica), nekaj članov pa imamo tudi iz sosednjih občin.
Rejci društva redijo ovce jezersko solčavske pasme, jezersko solčavske pasme oplemenjena z romanovsko in od koz redijo burske in srnaste koze.
Med glavne naloge društva spada povezovanje članov, izobraževanje v sodelovanju s Kmetijsko svetovalno službo, organizacija strokovnih ekskurzij v Sloveniji in tujini, promocija izdelkov iz mesa drobnice, mleka (sir, skuta) in volne ovc ter izmenjava izkušenj.
Društvo ima sedež na sedežu KKS Slovenska Bistrica.
VIR: Društvo rejcev drobnice Slovenska Bistrica
PRILAGOJEN DELOVNI ČAS
Pokazalo se je namreč, da je za tovrstne sestanke premalo zanimanja. Da pa bi bili delavci, ki so zaposleni v tujini, kljub vsemu dobro informirani in da bi lahko uredili potrebne dokumente, bodo v času novoletnih praznikov občinske in druge službe svoj delovni čas prilagodile tem potrebam.
MANJ KMETOV
Število prebivalstva najhitreje narašča v Oplotnici, Poljčanah, na Pragerskem in na Zgornji Polskavi, medtem ko v Slovenski Bistrici živi kar blizu 20 odstotkov vsega prebivalstva občine.
Tudi število kmečkega prebivalstva upada: 1961 je bilo še nad 10.000, danes pa je samo še nekaj nad 6500 kmetov.
PROSLAVE DNEVA JLA V SLOV. BISTRICI
V okviru praznovanja dneva JLA so častniki tamkajšnjega garnizona predavali šolskim otrokom o novi obliki vseljudske obrambe in govorili o jesenskih manevrih Svoboda 71.
Mladinska organizacija v občini je pripravila skupaj s predstavniki JLA tudi tekmovanj na temo »Obramba Socialistične Jugoslavije«. Tekmovanje bo v ponedeljek v klubu armade v
Slov. Bistrici.
JUBILEJ IVANA VOKAČA
Te dni je minilo trideset let, odkar je prišel na prijazno Zgornjo Polskavo učiteljevati sedanji šolski upravitelj Ivan Vokač. Množične organizacije so priredile slavljencu skromno, vendar zelo prisrčno proslavo, ki je izzvenela v splošno priznanje in zahvalo za njegovo neutrudno tridesetletno delo na šoli in kulturnoprosvetnem delu.
Ivan Vokač živi na Zgornji Polskavi že 30 let, razen obdobja med vojno, ki ga je kot izseljenec preživel z družino v Gornjem Milanovcu.
Po osvoboditvi se je vrnil na Zgornjo Polskavo in se s podvojenimi močmi lotil dela, tu kot sadjar, tam kot čebelar, pobudnik dramske skupine, član pevskega zbora itd. Ob jubileju se mu je uresničila dolgoletna želja: novi kulturni dom − je pod streho!
VIR: Večer
FOTO: Spletni biografski leksikon občine Slovenska Bistrica
GROZNA SMRT BRATOŽE
Stanko Bratož, prometnik, je končal železniško prometno šolo v Beogradu, delal je v Kranju, Škofji Loki in od poletja 1940 na Pragerskem. Tam ga je zatekla okupacija. V Ljubljano se je vrnil 12. aprila 1941 in pred odhodom s Pragerskega uničil signalnovarnostne naprave v prometni pisarni. Tudi v Ljubljani je bil vlakovni odpravnik; takoj se je pridružil OF in se vključil v narodnoosvobodilno gibanje. V partizane je šel po kapitulaciji Italije septembra 1943. Najprej je bil v Cankarjevi brigadi, po ustanovitvi Železničarske brigade pa v tej enoti operativni častnik. Po razformiranju Železničarske brigade je bil dodeljen 15. (Belokranjski) brigadi. Z njo je odšel na Hrvaško osvobajat Vrbovsko, kjer je bil 18. decembra 1943 hudo ranjen. Takega so ujeli ustaši privezali konju za rep in ga vlačili po Vrbovskem. Po posredovanju nekega domobranskega častnika so ga končno pustili ležati v nekem jarku. Župnik Vrbovskega ga je pokopal pod jablano na svojem vrtu.
VIR: Mirko Munda: Pragersko – kronika, str. 180
FOTO: Stanko Bratož (Katalog Železničarji v revoluciji)
ŽELEZNIŠKA ZVEZA PRAGERSKO – MEDVEDCE
Kako pomagati prebivalstvu okoli Majšperga, Makol In Ptujske gore
Občine Majšperk, Stopno, Jelovec-Makole, Pečke, Dežno in Ptujska gora kljub gosti naseljenosti nimajo ustrezajočih prometnih zvez. Navezane so samo na postajo Pragersko. Ker morejo ti kraji spravljati svoje deželne prideke samo po razmeroma zelo slabi cesti na železniško postajo, so konkurence nezmožni in je zato prebivalstvo zelo revno. V navedenih občinah se je zato ponovno pojavilo gibanje za ureditev dovlačilnice Pragersko-Medvedce v železniško progo za splošni promet. Otvoritev postaje Medvedce bi tem krajem približalo železnico za 11 km. Nato bi tudi velika in gospodarsko močna dolina Žetale mogla svoje pridelke voziti preko Majšperka v Medvedce, ker bi se na ta način približala železniški postaji za 15 km. S tem bi prišle imenovane občine v živahnejše prometne stike s trgovskimi središči Maribor in Ptuj. Postaja v Medvedcih bi bila tudi za železniško upravo rentabilna, saj je pred leti Tovarna strojil v Majšperku letno prevozila 2500 vagonov po 10 ton. Dravsko polje bi naložilo nekaj sto vagonov krompirja in žita, občine ob Dravinji pa lesa in kmetijskih
pridelkov.
Z otvoritvijo osebnega in tovornega prometa na progi Pragersko-Medvedce bi se vse prometne težkoče zelo omilile, ker bi se blago lahko prevažalo po železnici.
VIR: Mariborski večernik Jutra
PODLEGEL RANI V TREBUH
Nesrečni 33-letni posestnik Anton Stupan, ki je bil − kakor smo že poročali − žrtev uboja v Cigoncih pri Slov. Bistrici, je danes v tukajšnji bolnišnici podlegel svoji smrtno nevarni rani v trebuh. Ob času njegove smrti je policija v Mariboru aretirala tudi storilca − 23-letnega delavca Viktorja Javšoveca. Ta fant je končno tudi žrtev − žrtev strašne, divje razvade, ki ob vsaki razvnetosti takoj odpira nož v rokah naših fantov. Javšovec je pil v neki gostilni in se s svojimi vrstniki skregal in stepel. Ven so razgrajači še srečno prišli,, zunaj je pa ob nekem vogalu Javšovec zopet trčil ob gručo fantov, s katerimi se je spoprijel, meneč, da so njegovi prejšnji protivniki. Fantje so ga osuvali in vrgli na tla. Javšovec se je pobral, izvlekel nož ter v svrho samoobrambe mahal z njim naokrog. Tedaj je pa priskočil nesrečni Stupan ter se zaletel in nasadil na oster nož. Mogoče je hotel poseči v prepir, mogoče pa tudi po nesreči prišel mimo. Javšovec obžalije svojo žrtev, češ, saj ga nisem hotel, samo branil sem se. Predan je sodišču, kjer bo čakal na poroto.
Vir: Mariborski večernik Jutra
OD VESELJA NAKAZALA 50 KRON
Graščakinja baronica Viljemina Post v Gornji Polskavi je povodom osvojitve Bukarešte darovala za dobrodelni namen voditelju okrajnega glavarstva znesek 50,0 K, da tako na domoljubni način izrazi svoje veliko veselje ob tem krasnem vojnem vspehu. Ves znesek se je odkazal šolskim kuhinjam političnega okraja Maribor. V imenu ubogih šolskih otrok bodi veledušni darovateljici s tem izrečena najsrčnejša zahvala.
VIR: Straža
