18. julij
Danes goduje FRIDERIK
Ime Friderik izhaja iz nemškega imena Friedrich, ki ga razlagajo kot zloženko iz starovisokonemških besed fridu v pomenu »mir, obramba« in rîchi v pomenu »mogočen; knez«.
Moške različice imena: Fred, Fredi, Fredo, Fredrik, Fric, Fridi, Frido, Fridolin.
Ženske različice imena: Frida, Friderika, Fridolina.
18. julij
PREDSEDSTVO JUGOSLAVIJE SPREJME SKLEP O UMIKU JLA IZ SLOVENIJE
Po brionskem dogovoru je generalski in jugoslovanski politični vrh 18. julija 1991 načrtoval operacijo zavarovanja meje SFRJ, kjer bi okrepili sile na mejah s silami iz središča Jugoslavije. Akcijo je zaustavilo srbsko politično vodstvo, »ki je menilo, da gre v slovenskem primeru za izgubljeno stvar, celo nasprotujočo srbskim interesom.« Te interese je videlo na Hrvaškem oziroma na ozemljih, poseljenih z večinskim srbskim prebivalstvom. Tako je srbsko vodstvo zaradi uresničevanja načrta o Veliki Srbiji slovensko ozemlje pustilo ob strani in se usmerilo na izrabljanje JLA pri uresničevanju svojega cilja v drugih jugoslovanskih republikah. Srbski in vojaški vrh sta se odločila umakniti jugoslovansko vojsko s slovenskega ozemlja. »Srbsko vodstvo se je sicer zavzemalo za kazenski udarec po Sloveniji pred umikom, vendar pa je od tega odstopilo zaradi hudega pritiska svoje javnosti, predvsem mater, ki so tudi med vdorom v skupščino SR Srbije poudarjale, da ne dovolijo žrtvovati svojih sinov.« Predsedstvo SFRJ je na seji 18. julija 1991 ugotovilo, da oborožene enote RS niso ravnale v skladu s sklepom Predsedstva SFRJ z dne 12. julija 1991 in določbami Brionske deklaracije, saj ni bilo vzpostavljeno stanje pred 25. junijem 1991, deblokada vseh objektov ni bila opravljena, zaplenjenih sredstev in opreme JLA ni dobila nazaj, naborniki iz Slovenije niso šli služit vojaškega roka v JLA. Dr. Janez Drnovšek, slovenski član jugoslovanskega predsedstva, je na seji predlagal, naj se JLA umakne iz Slovenije, isto je nato predlagal general Veljko Kadijević. Največji nasprotnik predloga je bil predsednik zvezne vlade Ante Marković. Predsedstvo je po osemurni dolgi in mučni razpravi, 18. julija 1991, sprejelo sklep (šest glasov za umik, eden vzdržan in eden proti) o umiku JLA iz Republike Slovenije v roku treh mesecev. Pri tej odločitvi se je vzdržal predstavnik iz BiH Bogić Bogičević, nasprotoval pa ji je tudi hrvaški predstavnik Stipe Mesić, vendar ne zato, ker se ne bi strinjal s tem predlogom, ampak ker so se razmere na Hrvaškem zaostrovale, JLA pa je želela tamkajšnje enote okrepiti s posadkami in orožjem iz Slovenije. Mesić je želel, da se JLA umakne tudi iz Hrvaške. Drnovšek je v izjavi za Dnevnik povedal, da je šlo za psihično najbolj naporno sejo, kar jih je kdaj doživel, da pa se je izplačalo.
Sklep predsedstva SFRJ je določal, da se enote 31. korpusa umaknejo v Srbijo, enote 14. korpusa pa v BiH. Sklep je dopuščal, da se pripadniki JLA slovenske narodnosti sami odločijo, ali ostanejo v JLA ali jo zapustijo. Zahtevali so, da se enote JLA umaknejo brez kakršnih koli težav; da se do premestitve enot JLA vsem pripadnikom JLA omogoči nemoteno delovanje na ozemlju RS in se z vsem svojim premoženjem na stroške JLA preselijo v druge republike.
18. julij 2020
KLEMEN ŠPANRING DRŽAVNI PRVAK NA 5000 M
18. in 19. julija 2020 je na stadionu Portoval v Novem mestu potekalo atletsko Prvenstvo Slovenije, kjer so se atleti borili za naslove državnih prvakov v kategoriji starejših mladincev in mladink. Prvi dan tekmovanja, 18. 7. 2020, je član AD Slovenska Bistrica Klemen Španring osvojil prvo mesto v teku na 5000 m (16:10,52).
Vir: Bistričan.si
18. julij 2019
OČIVIDCI KLJUČNI ZA PREŽIVETJE
Učenje temeljnih postopkov oživljanja za mlade, da nas neznanje ali strah ne bi odvrnila od reševanja človeških življenj
Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo je pred kratkim dalo zeleno luč za projekt Reši življenje. Projekt so prijavili na javni poziv za izbor operacij, sofinanciranih iz Evropskega sklada za regionalni razvoj, ki ga je objavila Lokalna akcijska skupina (LAS) Dobro za nas. Partnerja projekta, Razvojno-informacijski center (RIC) Slovenska Bistrica kot vodilni partner in Zdravstveni dom Slovenska Bistrica, izpostavljata izjemen pomen očividcev za preživetje osebe po srčnem zastoju. Po podatkih Slovenskega reanimacijskega sveta se za oživljanje v dani situaciji odloči manj kot tretjina ljudi, kar Slovenijo uvršča v spodnjo tretjino med evropskimi državami. Kot ključno oviro, ki ljudem preprečuje, da bi se lotili oživljanja osebe, ki ji zastane srce, navajajo neznanje. Ljudi je bodisi strah, da ne bodo pravilno oživljali, bodisi se bojijo, da bodo osebo poškodovali.
Okrog 1600 letno jih utrpi srčni zastoj
Večji del aktivnosti učenja temeljnih postopkov oživljanja bo namenjen mladim, in sicer učencem osmih in devetih razredov osnovnih šol, na območju Slovenske Bistrice, Makol, Poljčan, Rač in Frama. Otroci novo znanje najlažje usvojijo in zato obstaja večja verjetnost, da se bodo odločili za oživljanje, ko bo to potrebno. V nekaterih večjih mestih po Sloveniji se učenje temeljnih postopkov oživljanja že uspešno izvaja v okviru šolskih programov. V Zdravstvenem domu Slovenska Bistrica deluje ena najuspešnejših ekip nujne medicinske pomoči v Sloveniji, ki vrhunske rezultate dosega tudi na tekmovanjih v svetovnem merilu, vendar zaradi pomanjkanja ustrezne opreme ne more izvajati kakovostnih tečajev, ki bi omogočali tudi praktične izkušnje. “Namen projekta je prenesti dobre prakse in izkušnje iz večjih centrov v naše okolje ter zagotoviti potrebno opremo, ki bo omogočala, da lahko tovrstne aktivnosti izvajamo enako kakovostno kot v večjih mestih. Pav tako bo učencem in drugim tečajnikom na voljo učno gradivo, pri pripravi katerega bodo sodelovali najbolj izkušeni izvajalci tovrstnih aktivnosti pri nas. Učne vsebine bomo nadgradili z vsebinami za preprečevanje srčno-žilnih bolezni in z ustrezno promocijo zdravega načina življenja, s čimer lahko zmanjšamo in preprečimo bolezni, povezane z življenjskim slogom, kar je zaradi sodobnega načina življenja še zlasti pomembno pri mlajših generacijah, saj se meja obolelih znižuje povsod po svetu,” pravi Monika Kirbiš Rojs, direktorica RIC Slovenska Bistrica.
Odobrenih kar 22 projektov
Skupaj imata občina in RIC Slovenska Bistrica v programskem obdobju kohezijske politike 2014-2020 odobrenih 22 projektov/programov v skupni vrednosti okrog 25 milijonov evrov (za vse partnerje). Ti projekti in vsebine so za to območje prioritetni (gospodarstvo in podjetništvo, naravna in kulturna dediščina ter turizem, energetika, trajnostna mobilnost in razvoj podeželja).
VIR: Tomaž Ajd, Štajer’c
FOTO: Prva pomoč (Tjaša Brglez)
18. julij 2013
KONSTITUTIVNA SEJA RAZVOJNEGA SVETA KOHEZIJSKE REGIJE
18. julija 2013 je v Mariboru potekala konstitutivna seja Razvojnega sveta kohezijske regije Vzhodna Slovenija. Svet bo imel pomembno vlogo pri usmerjanju razvoja v Sloveniji ter pri oblikovanju in sprejemanju razvojnih programov, saj bo dal predhodno soglasje k vsebini partnerskega sporazuma EU in operativnih programov s področja politik evropskih skladov. Za predsednika Razvojnega sveta kohezijske regije Vzhodna Slovenija je bil izvoljen dr. Ivan Z agar, župan Obč ne Slovenska Bistrica. Ob sprejemanju razvojnih usmeritev tako na področju gospodarstva kot tudi na drugih področ jih bodo s e kako odvisni tudi trendi razvoja na območju občine Slovenska Bistrica in s irs e, saj se odloč itve, ki se sprejemajo zdaj, sprejemajo za celotno naslednje finanč no obdobje 2014-2020, pri čemer je potrebno poudariti, da bodo EU-sredstva pravzaprav edina razvojna in investičijska sredstva za naslednje sedemletno obdobje. Od tega pa bo v veliki meri odvisna tudi realizacija nekaterih vitalnih bistriških načrtov (zahodna obvozniča s s iritvijo čone Impol).
VIR: Informator
18. julij 2008
FESTIVAL BREZ VSTOPNINE, A S PROSTOVOLJNIMI PRISPEVKI
Pogovor z organizatorjem festivala Poletje v Laporju Jožefom Groblerjem, ki je tudi predsednik Kulturno-izobraževalnega društva Zven
Kako vam je uspelo pripraviti in izvesti festival Poletje v Laporju?
“Z dobro voljo, trmo in vztrajnostjo, tudi z velikim razumevanjem okolja, lokalnega in širšega. Je pa res, da se organizatorji kulturnih dogodkov v manjših krajih nenehno borimo s stereotipi, češ le v Ljubljani, Mariboru in Celju je možno kaj kakovostnega in večjega. Rad bi dokazal, da lahko tudi Laporje lepo zažari in da lahko ti žarki sevajo daleč. Letos že četrtič, drugo leto bo že mala obletnica. Ne bo se ustavilo. Mimogrede, kolikor vem, je Poletje v Laporju po trajanju najdaljši slovenski festival.”
Kakšen je odziv na festival? So ga ljudje – prebivalci Laporja in drugih krajev – sprejeli za svojega?
“Prebivalci Laporja in drugih zaselkov naše krajevne skupnosti so bili sprva malo presenečeni, zdaj pa festival že sprejemajo za svojega, seveda bi si želel, da bi bilo z leti manj tistih, ki si mislijo, kaj pa je tega treba bilo. Želel bi si tudi, da bi prihajalo več mladih, prav pogrešam jih, tudi iz laporske osnovne šole, ki je sicer gibalo kulturnih prizadevanj v KS z dolgoletno tradicijo, letos sta naša šola in z njo kraj praznovala 180-letnico organiziranega šolstva. Zato smo tudi celotni festival, ki se je pričel junija in se konča septembra, posvetili temu visokemu jubileju. Sicer pa na laporske prireditve prihajajo iz občine Slovenska Bistrica, iz Slovenskih Konjic, Poljčan, Maribora, Celja, Savinjske doline, s Ptujskega, Šmarskega, iz Rogaške Slatine.”
Kako je s financiranjem festivala?
“Tako, da si vsako leto izrabim kolena. V tem trenutku si je Kulturno-izobraževalno društvo Zven Laporje zagotovilo pri donatorjih in pokroviteljih približno tri petine sredstev za pokritje stroškov festivala. Torej bodo kolena še trpela. A moram reči, da imajo nekateri veliko srce in se zavedajo pomembnosti podpiranja kulturnih prizadevanj, zelo sem jim hvaležen. Tudi vsem medijskim pokroviteljem. In ne nazadnje tudi laporskemu župniku Janezu Osvaldu, bistriškemu častnemu dekanu! Sicer pa že četrto leto ne poznamo vstopnine, smo pa veseli prostovoljnih prispevkov.”
Kakšna je vsebinska zasnova festivala? Dve leti se prireditve selijo po krajih bistriške občine.
“Morda festival ne bo nikoli imel dokončne vsebinske zasnove. A težnja je, da bi bilo čim več vsebin, za mlade in za mlade po srcu. Klasika, slovenska umetna in ljudska pesem, zborovska, instrumentalna glasba, popularna pop glasba, tudi narodno-zabavna in še kaj, ne smem pozabiti na komedijo, to bo postala stalnica. Z gostovanji festivala v drugih krajih pa želimo naš festival približati še drugim okoljem, v stilu tistih trgovcev, ki ti svojo mobilno trgovino pripeljejo kar na domače dvorišče. Mislim, da smo tudi z gostovanji na dobri poti, lani smo gostovali enkrat, letos pa že trikrat, bili smo na Zg. Polskavi, pa preteklo nedeljo pri Treh kraljih (RTC Jakec) v tamkajšnji cerkvi na Pohorju, 14. septembra pa bomo, kjer smo lani pričeli gostovati, na Pragerskem. No, šli bomo tudi v druge občine.”
Je težko povabiti ugledne in priznane umetnike na vaš festival?
“Je in ni. Če bi lahko plačali več kot zmoremo, bi bil odgovor, da je težko in obratno. A to ne pomeni, da tisti, ki nastopajo na naših prireditvah, niso kakovostni in tudi dovolj ugledni. Nekateri mislijo, da so samo tisti dovolj dobri in ugledni, ki se kar naprej pojavljajo na TV. Že zdavnaj sem se prepričal, da ni tako. Imam kar dober pregled in sodbo, koliko je kdo dober in ugleden, si lahko ustvarim sam. Grem pač poslušat, gledat tudi drugam, ni mi žal prevoženih kilometrov.”
VIR: Zdenko Kodrič, Večer
FOTO: Jožef Grobler (Zdenko Kodrič)
18. julij 2006
NOČEJO VEČ V BISTRIŠKO DEVETLETKO (I)
Predsednica Sveta zavoda Sonja Arbeiter, prof.
Gospod Zdenko Kodrič je v sobotnem Večeru, dne 15. julija 2006, objavil prispevek z naslovom ‘Nočejo več v bistriško devetletko’
V njem navaja dejavnosti staršev in predsednika KS Zg. Ložnica gospoda Jakoba Tomažiča, ki so dali pobudo za popolno devetletko na Zg. Ložnici.
Ker je ta podružnična šola del Osnovne šole Pohorskega odreda Slovenska Bistrica smo pobudo staršev vzeli zelo resno. Svoje mnenje nam je morala najprej posredovati Občina Slovenska Bistrica kot ustanoviteljica šole: “Občina podpira uvedbo popolne devetletne osnovne šole, vendar morajo za to obstajati prostorski pogoji in ustrezna opremljenost učilnic za izvajanje učnih vsebin. V letu 2005 je šola z adaptacijo in dograditvijo telovadnice in učilnic pridobila prostore za izvajanje pouka v 1. in 2. triadi, vendar za popolno devetletno osnovno šolo ni dovolj prostora razen v primeru, da se prostori preuredijo in se s tem zmanjša bivalna kvaliteta učencev. V proračunu Občine za leto 2006 ni predvidenih sredstev za ureditev oziroma nabavo potrebnih didaktičnih pripomočkov, da bi se lahko izvajal pouk 7. razreda. Zato v Občini menimo, da trenutno ni pogojev za popolno devetletno osnovno šolo.”
Obrnili smo se še na ministrstvo za šolstvo in šport, ki je pristojno in odgovorno za izvajanje osnovnošolskega vzgojno-izobraževalnega programa in dobili dne 15. 6. 2006 naslednjo odločitev:
“V zvezi s pobudo staršev za oblikovanje dodatnega oddelka 7. razreda na podružnični šoli Zg. Ložnica sporočamo, da ministrstvo po vsestranski preučitvi pobude, upoštevajoč strokovne vidike in stališče lokalne skupnosti ter nenazadnje tudi bistveno povečanje stroškov takšne organizacije pouka, izraža resne pomisleke in ne soglaša s pobudo staršev.”
Ravnatelj Osnovne šole Pohorskega odreda gospod Ivo Ajdnik je s strokovnimi sodelavci ves čas pripravljal vse potrebno za morebitno izvajanje pouka v 7. razredu na Zg. Ložnici, če bi se pristojne službe tako odločile. Tudi popolni devetletki na Zg. Ložnici nikakor ne nasprotuje. Gre pa za velik problem – za finančni zalogaj, ki ga tako občina kot ministrstvo ne zmoreta v tem trenutku.
Poudarim naj, da je šola odgovorna le kot strokovna izvajalka programa in je dolžna slediti občini kot ustanoviteljici in seveda pristojnemu ministrstvu.
Želja staršev za popolno devetletno osnovno šolo je razumljiva. Vendar predstavlja podružnična šola le manjši delež otrok (99 od skupaj 997 učencev), ravnatelj pa je dolžan zagotoviti približno enake pogoje vsem učencem. Za šolsko leto 2006/2007 je na podružnično šolo Zg. Ložnica v 1. razred vpisanih 15 otrok. Sedem prvošolčkov pa so iz tega okolja starši vpisali na centralno šolo v Slov. Bistrici.
Očitno je torej, da je podatek, ki ga navaja gospod Zdenko Kodrič, netočen.
Na pobudo staršev z Zg. Ložnice so bili sklicani trije sestanki. Dne 30. 3. 2006 je bila prisotna tudi predstojnica Zavoda RS za šolstvo, OE Maribor, mag. Vera Bevc, ki je stališče Zavoda uradno posredovala že 14. 2. 2006 in v njem pravi:
“Prehod podružnične šole Zg. Ložnica v popolno devetletko vsekakor podpiramo, ker rešuje vrsto problemov matične šole OŠ Pohorskega odreda Slov. Bistrica in ker že v osnovi prinaša ugodnosti za otroke in starše, seveda pa do rešitve prostorskih, kadrovskih in organizacijskih težav ustanovitve popolne devetletke na Zg. Ložnici ne podpiramo.”
Na sestankih s predstavniki staršev in KS Zg. Ložnica si je ravnatelj ves čas prizadeval za dobro komunikacijo, strpnost in zbliževanje interesov v dobro otrok.
Državljanska neposlušnost, ki jo napovedujejo starši z zaporo ceste proti skladišču slovenske vojske, je njihova povsem osebna odločitev.
Gotovo pa je, da to ni zgled strpnega in konstruktivnega dialoga, ki bi pomagal k dobrim rešitvam in bil hkrati zgled otrokom – našim učencem.
VIR: Predsednica Sveta zavoda Sonja Arbeiter, prof., Večer
FOTO: Sonja Arbeiter (Studio Bistrica)
18. julij 1998
Umrl je inženir MILAN VEBER
Milan Veber se je rodil 17. decembra 1938 v Mariboru.
Osnovno šolo in nižjo gimnazijo je obiskoval v Slovenski Bistrici, višjo gimnazijo pa v Mariboru (Prva gimnazija), kjer je leta 1957 tudi maturiral. Nato se je vpisal na Fakulteto za strojništvo Univerze v Ljubljani in leta 1969 diplomiral.
Po diplomi se je zaposlil v investicijskem obratu tovarne Impol v Slovenski Bistrici in po odsluženem vojaškem roku leta 1965 vse od začetka sodeloval pri izgradnji in opremljanju valjarne, kjer je kasneje postal vodja. Nato je opravljal delo tehničnega direktorja tovarne Impol, po smrti tedanjega direktorja Viktorja Mačka leta 1988 pa je nekaj mesecev opravljal tudi delo generalnega direktorja.
Leta 1989 je odšel iz Impola na delovno mesto direktorja Kostroja v Slovenske Konjice, kjer je ostal do upokojitve leta 1997.
Njegov sodelavec Karl Leskovar, ing. strojništva, je o njegovem delu v Kostroju zapisal takole:
»Leta 1989 so bile gospodarske razmere v podjetju Kostroj izredno ugodne. Proizvajali smo strojno opremo za novo usnjarno v takratni Sovjetski zvezi, vredno več milijonov dolarjev. Z razpadom Jugoslavije leta 1990 in razpadom Sovjetske zveze ter posledično s porastom recesije so Sovjeti razdrli pogodbo in s tem so se razmere v Kostroju katastrofalno poslabšale, grozil je stečaj. Gospod Milan Veber, takratni direktor, mi je takrat ‒ bližnjemu sodelavcu ‒ rekel: ‘Podjetje s takšnim strokovnim kadrom in takšno strojno opremo ne more in ne sme propasti.’ Kot vodilni delavec investicijske dejavnosti v podjetju Impol je dobro poznal potrebe zahodnega tržišča, predvsem Avstrije, Nemčije, Italije in drugih. Prepričan je bil, da smo se s svojim znanjem in izkušnjami na področju strojegradnje sposobni prilagoditi potrebam zahodnega tržišča. Do takrat smo bili prisotni le na trgu Jugoslavije, Sovjetske zveze in nekaterih neuvrščenih držav.
Po zaslugi g. Milana Vebra smo se z optimizmom preusmerili na tržišča Avstrije, Nemčije in Švice. Opustili smo usnjarski program, ker ni bilo naročil, ter se preusmerili v proizvodnjo za potrebe novih kupcev in preživeli. Nista se cedila med in mleko, vsaj ne na začetku, vendar so se s časom razmere izboljšale predvsem po zaslugi g. Vebra.
Vsi zaposleni v podjetju Kostroj ‒ strojegradnja smo s skupnimi močmi pod vodstvom izkušenega in prizadevnega strokovnjaka uspeli ohraniti delovna mesta, preusmeriti proizvodnjo in zagotoviti nadaljnji uspešni razvoj Kostroja.«
Bil je aktiven tudi v lokalni skupnosti, saj je bil med pobudniki za izgradnjo kabelske televizije, pri kateri je tudi aktivno sodeloval, bil je aktiven tudi pri izgradnji telefonije ter izgradnji šolskega prostora v občini. Nekaj časa je bil tudi predsednik judo kluba Impol.
Milan Veber je umrl 18. julija 1998, pokopan je v Slovenski Bistrici.
VIR: biografski-sb.si
18. julij 1989
PRIZNANJE BRGLEZOVIM NA ČREŠNJEVCU
Antona in Jurija Brgleza s Črešnjevca, ki sta v začetku julija s samozaščitnim ravnanjem in dobršno mero prisebnosti odstranila gramoz, ki je zasul železniško progo med Črešnjevcem in Pragerskim, so konec tedna obiskali predstavniki bistriške občine. Delegacijo, ki je Brglezovi družini izročila priložnostno darilo, je vodil Slavko Kleindienst, predsednik Skupščine občine Slovenska Bistrica. Anton in Jurij Brglez bosta dobila še priznanje občinskega sveta in komiteja za SLO in DS, saj sta v neurni noči preprečila večjo železniško nesrečo.
VIR: (ps), Večer
18. julij 1972
GRAD V SLOVENSKI BISTRICI SREDIŠČE KULTURNE DEJAVNOSTI
290.000 din za obnovo
Svoj prostor v starem bistriškem gradu bo dobila tudi kulturna skupnost občine Slovenska Bistrica
Po večletnem prizadevanju bodo letos pričeli obnovo starega gradu v Slovenski Bistrici. Po večkratnem odlaganju in obljubah bodo tako končno uresničili obnovitveni načrt. Republiški sklad za spomeniško varstvo Slovenije je pred kratkim odobril 190.000 dinarjev za obnovo gradu. Tej vsoti pa bo prispevala kulturna skupnost občine Slovenska Bistrica 100.000. Od tega 50.000 v letošnjem in 50.000 v naslednjem letu. Z zbranimi sredstvi bodo v bistriškem gradu lahko obnovili samo nekatere predele, ker bi za obnovo celotnega objekta potrebovali še nekajkrat večjo vsoto. Prva obnovitvena dela bodo pričeli po ogledu posebne komisije za spomeniško varstvo iz Maribora, in to je v mesecu juliju. Delati bodo pričeli na najbolj kritičnih mestih, med katera spadajo tudi električna napeljava, okna, tlakovanje, stopnišča, sanitarije, vhodna vrata in še mnoga manjša, vendar nujna popravila. Že ob koncu leta je, kolikor bodo dela opravljena v okviru sprejetega programa, pričakovati, da bodo v gradu urejeni tudi prvi prostori v okviru rekonstrukcije večjega dela prostorov in hodnikov, namenjenih kulturni dejavnosti za področje celotne občine Slovenska Bistrica. Tako bodlo v enem izmed prostorov v gradu najprej uredili narodopisni muzej. Urediti pa nameravajo tudi dvorano za slavnostne prireditve in likovne razstave. Svoj prostor v starem bistriškem gradu bo dobila tudi kulturna skupnost občine Slovenska Bistrica.
To bo prva faza v programu obnove gradu za kulturno in umetniško središče mesta in celotne občine, ki bo v popolnosti zaživelo komaj v naslednjih letih, odvisno od razpoložljivih finančnih sredstev in prizadevanja vseh občanov.
VIR: V. H., Večer
FOTO: Grad pred začetkom obnove (Arhiv ZZK Slovenska Bistrica)
18. julij 1956
ODKUPNA CENA BUČNIC
Odkupna cena bo po sporazumu med tovarnami olja 50 dinarjev – S posveta zastopnikov tovarn bučnega olja v Slovenski Bistrici
V Slov. Bistrici je bilo v okviru 1. gospodarske razstave posvetovanje zastopnikov tovarn bučnega olja, ki imajo svojo sekcija v sklopu združenja Jugoslavije Sekcijo so ustanovili letos, svoj sedež pa ima v Slov. Bistrici, ker ji predseduje direktor bistriške oljarne. Sekcijo so ustanovili zaradi uskladitve dela, enotnega odkupa bučnic in napredka proizvodnje bučnic.
V kratkem razdobju svojega delovanja je sekcija nekaj pomembnih organizacijskih ukrepov, ki bodo gotovo ugodno vplivali na ceno olja. Na enem izmed sestankov so se domenili o rajonizaciji odkupne mreže, medtem ko so včeraj govorili predvsem o tehnični izvedbi odkupovanja bučaric. Sporazumeli so se o enotnih odkupnih cenah, po katerih bodo odkupovale bučno seme vse tovarne olja v državi. Cene bučnic se v bistvu ne bodo razlikovale od lanskih. Za kilogram bučnic so določili enotno ceno petdeset dinarjev ali 15 odstotkov olja, zadrugam pa bodo izplačevali še maržo v višini štirih dinarjev pri kilogramu.
Letos predvidevajo, da bodo ob srednje dobri letini lahko odkupili 600 do 800 vagonov bučnic. V prejšnjih letih, ko stvari med posameznimi tovarnami olja še niso bile vsklajene, se je med njimi razvijala nelojalna konkurenca, ki je šla le na škodo podjetij in potrošnikov.
Zaradi konkurenčne borbe proizvajalci niso stremeli za kakovostjo. Dobro so namreč vedeli, da bodo svoj pridelek lahko spravili v promet, če ne pri eni, pa pri drugi tovarni.
Z rajonizacijo in ustanovitvijo Sekcije tovarn bučnega olja Jugoslavije bo to odpadlo. Zastopniki oljnih tovarn – člani te sekcije so si namreč med seboj razdelili odkupna območja.
Tako ne bo več primerov kot so se dogajali prejšnja leta, da se je ena tovarna morda zaradi večje iznajdljivosti prekomerno založila z bučnicami, medtem ko je druga ostala brez njih. Oljarna v Slov. Bistrici bo po novem načinu odkupa dobila 38 odstotkov odkupljenih količin bučnic.
VIR: Večer
18. julij 1940
NEMŠKI METEOROLOŠKI BALON NA PRAGERSKEM
Posestnica Marija Pristovnikova s Pragerskega je na poti Pragersko— Sp. Polskava blizu šole na travniku našla majhen balon iz pisane gumirane svile. Na balonu je bil nek aparat in listek, v katerem so bili podatki. Orožniki, katerim je prinesla Pristovnikova balon, so ugotovili, da je to meteorološki registrirni balon, ki so ga spustili v zrak na meteorološki postaji v Lindbergu pri Beskowu v Nemčiji. Balon je imel pritrjene avtomatične instrumente za merjenje atmosfernih prilik, Nemci na listku sporočajo, da dobi najditelj, ki pošlje balon z aparati označeni meteorološki postaji, lepo nagrado. Orožniki so izročili balon mariborskemu okrajnemu načelstvu, ki ga bo odposlala v Lindberg.
VIR: Večernik
18. julij 1922
ŽUPNIK SE JE PONESREČIL V GORAH
V triglavskem pogorju je pod Kredarico ponesrečil te dni župnik Al. Cilenšek iz Poljčan, ki se je po neki poroki v večji družbi turistov podal na Triglav. Spodrsnil je in padel tako nesrečno, da si je zlomil desno nogo.
VIR: Tabor
18. julij 1880
HUDO NEURJE NAD ZGORNJO POLSKAVO
Poleti 1880 je Zgornjo Polskavo in okoliške kraje spet močno prizadela huda nevihta s točo. Najprej dež in nato »ledini bič« sta se vsula v nedeljo, 18. julija 1880, okoli pol štirih popoldne. Toča, debela kakor orehi ter kokošja in gosja jajca, ponekod pa še večja, je padala ¾ ure. V Rančah je najdebelejša ledena kepa tehtala dobrega pol kilograma! Povodenj je uničila območje med Frajhajmom, Radizelom in Zgornjo Polskavo. Večji del že požetih žit, ki so jih kmetje sušili na njivah v kopah, je bil, kolikor ga nista odnesla voda in blato, zbit v zemljo. Vinogradi in sadovnjaki so bili brez grozdja in sadja, trte in drevesa brez enega lista. Mnoge ceste so bile neprehodne, ker so jih hudourniki globoko razbrazdali, toča je prebijala slamnate in tudi opečnate strehe. V nekaj hišah so se ljudje zavarovali pred njo tako, da so se skrili pod mize. Zlasti želarji in ofri so bili, kot so poročali časniki, do naslednje letine bolj lačni kot siti. Dobrodelna pomoč, ki jo je za prizadete organiziralo okrajno glavarstvo, je bila sicer dragocena, a je hudo stisko ljudi samo malo ublažila.
VIR: Mirko Munda: Zgornja Polskava in njena okolica, str. 244
