18. november
Danes goduje ROMAN
Ime Roman izvira iz latinskega imena Romanus. To ime razlagajo iz latinske besede romanus v pomenu Rimljan, rimski, to je državljan najbolj mogočnega cesarstva starega veka.
Moške različice imena: Romi, Romano.
Ženske različice imena: Romana.
18. november
EVROPSKI DAN ANTIBIOTIKOV
18. novembra obeležujemo Evropski dan ozaveščanja o antibiotikih. V tednu med 18. in 24. novembrom pa obeležujemo tudi Svetovni teden ozaveščanja o protimikrobnih zdravilih (angleško World Antimicrobial Awareness Week – WAAW 2022), ki poteka pod geslom: »Protimikrobna zdravila: ravnajte skrbno«.
KONCERT THE GOLDEN DIXIE BOYS
V petek, 18. novembra, ob 19.30 bo je bil v gradu Slovenska Bistrica koncert skupine The Golden Dixie Boys. Skupino sestavljajo glasbeniki, ki sicer že leta igrajo pri drugih glasbenih zasedbah, njihova ljubezen do jazza pa jih je pred leti združila v The Golden Dixie Boys. Vodja skupine je Igor Podpečan, sicer pozavnist pri ansamblu Igor in Zlati zvoki, člani zasedbe pa so še: Mike Orešar je pevec, sicer pa kitarist pri ansamblu Igor in Zlati zvoki, Damir Tkavc, ki je tudi trobentač pri Alpskem kvintetu, Franjo Maček, ki je klarinetist tudi pri Alpskem kvintetu, Luka Jahn je prav tako bobnar pri glasbeni skupini Funk fu, in Luka Groboljšek, sicer basist pri zasedbi Lagard. Večkrat se jim pridruži še pevka Julija Lubej, ki je nastopila na lanski Slovenski popevki. Poleg dixieland in jazz klasik v to zvrst jazza člani zelo radi preoblečejo tudi razne latino, pop, slovenske in tuje uspešnice. Njihov repertoar tako seže preko tradicionalnega jazza, zato je koncert v njihovi družbi zanimiv in raznolik. Posneli so tudi nekaj videospotov, med drugim za pesmi Dixie v Bohinju, Something Stupid in Marina. Vse skladbe so na spletnem portalu youtube, sporoča Igor Podpečan.
VIR: Irena Brdnik, Štajer’c
FOTO: Facebook skupine
40 LET PREDŠOLSKE VZGOJE IN 30 LET VRTCA V LAPORJU
V Laporju je bilo v torek, 18. novembra 2014, slovesno. V telovadnici Osnovne šole Gustava Šiliha Laporje je potekala prireditev ob 40-letnici začetkov predšolske vzgoje in 30-letnici vrtca v Laporju. V pestrem kulturnem programu so nastopili otroci iz laporskega vrtca in šole.
Slavnostna govornica je bila ravnateljica Osnovne šole Gustava Šiliha Laporje Margareta Voglar. Poudarila je, da je v najzgodnejšem obdobju dobro počutje otrok v vrtcu bistveno. Zelo pomembno je tudi vlaganje v izobraževanje strokovnega kadra in prepletanje med šolo in vrtcem, saj oboje dodatno prispeva k dvigu kakovosti. Sicer pa so se prireditve udeležili številni gostje, med njimi dr. Ivan Žagar, župan Občine Slovenska Bistrica, Štefan Otorepec, predsednik Krajevne skupnosti Laporje, Špela Bergoč, svetovalka za šport Zavoda RS za šolstvo Maribor ter Albina Ačko, vzgojiteljica, in Marija Šlamberger, pomočnica vzgojiteljice, ki sta v vrtcu v Laporju začeli ustvarjati zgodbo, h kateri so do danes prispevali že mnogi rodovi in jo bodo dopolnjevali naslednji.
VIR: Studio Bistrica
FOTO: Aleš Kolar
BISTRIŠKA KNJIŽNICA V GOSTE POVABILA MILENO ZUPANČIČ
Knjižnica Josipa Vošnjaka Slovenska Bistrica je v ponedeljek, 18. novembra 2013, povabila v goste slovensko filmsko in gledališko igralko Mileno Zupančič, saj ta teden obeležujemo dan slovenskih knjižnic, še posebej pa še zato, ker je izšla tudi monografija o igralkinem umetniškem ustvarjanju.
Srečanje se je odvijalo v viteški dvorani bistriškega gradu, vodila ga je Mojca Plaznik, pridružila pa se je tudi urednica Mojca Krajnc.
Le kdo med starejšimi generacijami ne pozna filmske stvaritve Cvetje v jeseni, kjer sta bili glavni vlogi zaupani Mileni Zupančič, in danes že pokojnemu Poldetu Bibiču.
Na srečanju je Zupančičeva pripovedovala o svojih začetkih umetniške kariere, o nastajanju gledaliških in filmskih del in mnogih drugih trenutkih, ki so oblikovali njeno življenjsko in ustvarjalno pot.
VIR: Studio Bistrica
FOTO: Aleš Kolar
18. november 2010
PREDAVANJE DRUŽINE BRAČKO: ZA ENO LETO PO SVETU
V četrtek, 18. novembra 2010, je bilo ob 18. uri v projekcijski dvorani Bistriškega gradu zanimivo potopisno predavanje družine Bračko iz Slovenske Bistrice »Za eno leto po svetu«. Vse zgode in nezgode potovanja so opisali na predavanju, objavljene pa so tudi v knjigi ‘Bračkovi na potovanju. Enoletna družinska pustolovščina okrog sveta.’ Avtor knjige je Davor Bračko.
Nekaj zanimivosti, ki so jih zapisali na svoji spletni strani:
»Obiskali smo 16 držav. 34 krat smo poleteli z letalom. Spali smo v 151 hotelih. V istem hotelu smo se zadržali največ 20 dni. Zdravnika smo obiskali 11 krat. Prebrali smo 90 knjig. Plačevali smo z 18 različnimi valutami in sedmimi plačilnimi karticami. Kupili smo več kot sto kosov oblačil in obutve. Koliko smo jih oddali in zavrgli, ne vemo. Ob prihodu domov je prtljaga tehtala 60 kg (darila, spominki, šolske potrebščine, oblačila). Ob odhodu na pot vsaj pol manj. Izgubili smo dva telefona in nekaj kosov oblačil. Okradli nas niso niti enkrat. Srečali smo manj kot ducat Slovencev . . . Več pa izveste v omenjeni knjigi.
VIR: Silvo Husu: Grajski stolpec, Tednik Panorama
FOTO: Naslovnica knjige
VELIKA ARHEOLOŠKA NAJDBA NA DVORIŠČU BISTRIŠKEGA GRADU
Iz katerega obdobja sta vodnjak in stolp?
Notranje grajsko dvorišče je skrivalo originalne elemente iz časa pred nastankom današnjega bistriškega gradu
Bistričani uspešno obnavljajo grad v svojem mestu, in potem ko uredili fasado na notranjem grajskem dvorišču, so se lotili ureditve dvorišča. Pri izkopavanju nekaj deset centimetrov debele vrhnje dvoriščne plasti pa so naleteli na več originalnih elementov iz časa, ko grad še ni bil zgrajen.
»Obnova gradu v Slovenski Bistrici poteka zelo sistematično in pod nadzorstvom našega zavoda. Odkritje izpred nekaj dni pa je presenetilo prav vse in najdb še ni mogoče datirati, vsekakor pa gre za povsem nove podatke. Grad sam je nastajal v prvi polovici 13. stoletja, kaže pa, da sta stolp in vodnjak, ki smo ju zdaj odkrili, že iz 11. stoletja. Verjetno je stolp imel obrambno funkcijo v času protimadžarskih utrdb s konca 10. stoletja. Zdaj ga bomo nadzidali do višine kakih 40 centimetrov, v grajski ambient pa bomo seveda vključili tudi vodnjak,« pojasnjuje Mira Strmčnik, samostojna konservatorka, arheologinja z Zavoda za naravno in kulturno dediščino Maribor.
Obe odkritji zdaj strokovno obdelujeta Mihela Kajzer in Vesna Koprivnik, absolventki arheologije: »Stolp meri 6 x 6 metrov, zidov je od 85 do 90 centimetrov, grajen je iz kamenja, gre pa za tipično rimsko gradnjo. Notranji premer vodnjaka je 1,3, zunanji pa 2.6 metra. Koliko je globok, ne vemo, saj izkopavanje še poteka.«
Na notranjem grajskem dvorišču so odkrili tudi renesančni tlak iz kamenja, ki ga strokovnjaki poznajo pod imenom mačje glave. Vse najdbe bodo zdaj primerno restavrirali in vkomponirali v novo dvoriščno ureditev. Stane Gradišnik, bistrški kulturni delavec, je seveda zelo vesel dragocenih arheoloških odkritij iz pozabljenega časa, dodaja pa, da se bo ureditev dvorišča zato nekoliko zavlekla, a bo ambient potem še toliko pristnejši.
VIR: Slavica Pičerko, Večer
FOTO: Zgoraj: Mihela Kajzer in Vena Koprivnik ob izkopanem vodnjaku (Večer)
Spodaj: Temelji štirikotnega stolpa so verjetno iz 10. stoletja. Najdbo si ogledujejo
Mira Strmčnik, Stane Gradišnik in bodoči arheologinji (Večer)
V SLOVENSKI BISTRICI USTANOVILI PODROČNI ODBOR SDZ
V Slovenski Bistrici so v soboto, 18. novembra, ustanovili področni odbor Slovenske demokratične zveze (doslej so delovali v okviru mariborskega odbora). Udeležencem sta spregovorila Peter Samec, predsednik področnega odbora SDZ Maribor, in Peter Volasko iz osrednjega izvršilnega odbora Slovenske demokratične zveze.
Za predsednika področnega odbora Slovenske demokratične zveze Slovenska Bistrica so izvolili Zdenka Zoriča, dipl. inž. Novoizvoljeni predsednik je pozval alternativo k skupnemu nastopanju v vprašanjih, ki tarejo bistrško občino. Na volitvah hočejo nove zveze in gibanja priti v občinska predstavniška telesa, da bodo v njih interesi vseh prebivalcev občine enakopravno zastopani. Če perečih družbenogospodarskih vprašanj ne bomo začeli res učinkovito reševati, bodo najsposobnejši ljudje, predvsem strokovnjaki, vedno bolj zapuščali Slovenijo.
Sklenili so protestirati proti temu, da bi 1. decembra v Ljubljani priredili miting.
VIR: -mas, Večer
Rodila se je zgodovinarka MATEJA RATEJ
Dr. Mateja Ratej se je rodila 18. novembra 1974 v Mariboru.
Po končani osnovni šoli v Slovenski Bistrici je nadaljevala šolanje na III. gimnaziji v Mariboru. Nato se je vpisala na študij zgodovine−sociologije na Pedagoški fakulteti Univerze v Mariboru in leta 1999 diplomirala. Na isti univerzi je leta 2002 uspešno zagovarjala magisterij iz zgodovine, leta 2004 pa tudi doktorsko disertacijo.
V letih 1999−2000 je bila zaposlena kot arhivistka v Pokrajinskem arhivu Maribor, nato pa je kot mlada raziskovalka od leta 2000−04 delala na oddelku za zgodovino Pedagoške fakultete Maribor. Med leti 2004−06 je bila tudi sodelavka študentskega radia Marš.
Leta 2005 se je kot znanstvena sodelavka zaposlila na Znanstvenoraziskovalnem centru Slovenske akademije znanosti in umetnosti (ZRC SAZU), v raziskovalni skupini Inštitut za kulturno zgodovino.
V okviru koncepta historične antropologije se posveča proučevanju mentalitet v času med svetovnima vojnama, ki spričo dveh korenitih družbenih zlomov prepričljivo razgalja družbeno tkivo. Hkrati s tem v mikro- in kulturnozgodovinskih študijah raziskuje biografije preteklih bolj ali manj anonimnih posameznikov, ki so v zgodovinskih obravnavah praviloma slikani kot nerazpoznavna gmota podrejenih, a vendar je šele skozi njihova življenja mogoče uzreti dovolj prepričljiv približek dobe. S proučevanjem kazenskih spisov, ki omogočajo zelo podrobno obravnavo na videz nepomembnih dogodkov, skuša skozi anomalije konkretnih posameznikov razbirati spremenjene družbene, socialne, politične idr. hierarhije, s tem pa tudi obrise predstavnih svetov in prevladujočih miselnih sistemov.
Je urednica Biografskih študij (zbirka Življenja in dela), ki jih izdaja Inštitut za kulturno zgodovino (IKZ) ZRC SAZU, in področna urednica pri Novem Slovenskem biografskem leksikonu. Je namestnica predstojnika IKZ ZRC SAZU in članica Založniškega sveta Založbe ZRC.
VIR: biografski-sb.si
Rodila se je bibliotekarka in direktorica PATRICIJA BREZNIKAR
Patricija Breznikar, rojena Krištof, se je rodila 18. novembra 1971 v Mariboru očetu Francu Krištofu in materi Jerici Krištof, rojeni Goričan. Družino je dopolnjeval tudi brat Aleksander.
Osnovno šolo je do 5. razreda obiskovala na Zgornji Polskavi in nato do 8. razreda na Spodnji Polskavi. Po končani osnovni šoli je obiskovala III. gimnazijo v Mariboru in nato študirala in diplomirala na Pedagoški fakulteti v Mariboru kot dipl. vzgojiteljica predšolskih otrok.
Od leta 1994–2008 je bila poročena z Ivanom Brdelakom, s katerim ima sinova Domna in Matica. Sedaj živi v izven zakonski skupnosti s partnerjem Bojanom Breznikarjem.
Leta 1992 je Patricija Breznikar dobila prvo zaposlitev v knjižnici Ekonomsko-poslovne fakultete v Mariboru, nato je bila med leti 1993–94 zaposlena v Mariborski knjižnici in med 1995–97 v Knjižnici Ekonomsko-poslovne fakultete v Mariboru. Leta 1998 se je zaposlila v Knjižnici Josipa Vošnjaka v Slovenski Bistrici, najprej kot knjižničarka in kasneje kot bibliotekarka. Od leta 2012 je v tej knjižnici zaposlena kot direktorica.
Od leta 1994 je aktivna v Kulturnoumetniškem društvu Gaj Zgornja Polskava, od leta 2022 tudi v Turističnem društvu Viničar Zgornja Polskava. Tri mandate je bila svetnica občinskega sveta občine Slovenska Bistrica in dva mandata članica sveta Krajevne skupnosti Zgornja Polskava.
V prostem času so Patricijini hobiji branje, nordijska hoja, igralstvo (ljubiteljska kultura).
VIR: biografski-sb.si
JOŽE LOGAR PREDSEDNIK VIŠJEGA DISCIPLINSKEGA SODIŠČA
V Slovenski Bistrici so imenovali novo višjo disciplinoko sodišče, ki naj bi kot drugostopenjski organ reševalo posamezne spore. Za predsednika sodišča je občinska skupščina imenovala Jožeta Logarja, za njegovega namestnika Viktorja Sušo, za člana Ivana Lorgerja, za njegovega namestnika pa Jožeta Erkerja.
VIR: Večer
FOTO: Jože Logar (Večer)
18. november 1943
ANICO ČERNEJEVO DEPORTIRAJO V TABORIŠČE RAVENSBRÜCK
Anico Černejevo, mladinsko pesnico, pisateljico in publicistko, so zaprli že avgusta 1943, a so jo ob kapitulacije Italije 9. septembra 1943, izpustili iz zapora. Černejevo so ponovno zaprli 8. novembra 1943 in jo po desetih dneh zasliševanja v šempeterski vojašnici 18. novembra 1943 deportirali v taborišče Ravensbrück.
Tam je oslabljena od težkega dela v bližnjem Neubrandenburgu umrla 3. maja 1944
VIR: Janež, Stanko: Pedagoško in pesniško delo Anice Černejeve, Zbornik občine Slovenska Bistrica II., 1990, str. 210
FOTO: Anica Černej (Bistričan.si)
ŠOLSKE MIZNICE JE ODPIRAL. . .
Večkrat se je ta ali oni učitelj poljčanske šole pritožil, da je našel zjutraj, ko je hotel miznico odpreti, isto že odprto. Seveda je pri pregledovanju tudi opazil, da mu je ta ali ona reč zmanjkala. Na srečo je bil te dni zlikovec izsleden. Mladi »vlomilec« je komaj 15-letni Ivan Š. iz Poljčan. Zadeva je naznanjena orožništvu, ki mu bodo zdaj vest temeljiteje izprašali.
VIR: Mariborski večernik Jutra
VLOM V TRGOVINO NA LEVARJIH
Neznanci so vlomili v trgovino Franca Uranjeka na Levarjih. S prodajnih polic so odnesli več deset škatel cigaret »Zeta« ter 8 bal blaga in usnja, iz blagajne, ki so jo odprli na silo, pa 550 dinarjev. Ker jih je med vlomom nekdo pregnal, so, ko so bežali, del naropanega blaga odvrgli. Preiskava ni bila uspešna, orožniki storilcev niso našli.
VIR: Tabor
