19. januar
Danes goduje PIJA
Ime Pija izhaja iz latinskega imena Pia, ki je ženska oblika imena Pius. Ime Pius izhaja iz latinskega pridevnika pius v pomenih »pobožen, dober, ljubezniv, ljub, drag«.
Ženska oblika imena: Pia.
Moška oblika imena: Pij, Pijo.
19. januar
RODIL SE JE PESNIK DRAGOTIN KETTE
19. januarja 1876 se je na Premu pri Ilirski Bistrici rodil pesnik Dragotin Kette. Šolal se je na učiteljišču in gimnaziji v Ljubljani ter ob tem z Murnom, Župančičem in Cankarjem sodeloval v dijaškem literarnem društvu “Zadruga”. Zaradi satiričnih verzov na račun škofa Jakoba Míssie je bil v petem razredu kaznovan, leta 1895 pa izključen, ker ni mogel plačati šolnine. Zadnja razreda je obiskoval v Novem mestu in tam tri leta pozneje tudi maturiral. Nato je moral k vojakom v Trst; zbolel je za jetiko in komaj 23 leten umrl v ljubljanski cukrarni.
V POLJČANAH PREIMENOVALI ULICE
19. januarja 2022 je občinske svet Občine Poljčane sprejel odlok o preimenovanju nekaterih ulic. Z njim so se na območju Poljčan preimenovale ulice: Ulica Bračičeve brigade se preimenuje v Ulico Ivana Cankarja; Ulica Šercerjeve brigade se preimenuje v Cvetlično ulico, Ulica Prekomorske brigade se preimenuje v Pot k ribnikom; Ulica Šlandrove brigade se preimenuje v Sončno ulico; Ulica Tomšičeve brigade se preimenuje v Ulico Franceta Prešerna.
VIR: Bistričan.si
FOTO: Panorama Poljčan (Wikipedija)
RUMENA MAJICA NA DOBRODELNO DRAŽBO
Rumena majica z dirke po Franciji ne bo osrečila le Tadeja Pogačarja. Leo klub Slovenska Bistrica, v sodelovanju z Večerom, je februarja 2021 pripravlja dobrodelno dražbo, izkupiček pa bo namenjen družinam v stiski iz okolice Slovenske Bistrice za najnujnejše življenjske potrebščine, kot so hrana, šolske potrebščine in podobno.
VIR: Uroš Gramc, Večer
FOTO: Sašo Bizjak
19. januar 2017
PODJETJE RECOSI ODPRE SVOJA VRATA
Na Partizanski cesti 24 v Slovenski Bistrici je podjetje Recosi 19. januarja 2017 odprlo nove poslovne prostore. Podjetje Recosi, s sedežem na Irskem, je del mednarodnega podjetja RECOSI (Regional and European Co-Operative for Social Industry), ki se ukvarja s profesionalno obnovo računalniške opreme. Visokokakovostno opremo prodaja in daje v najem uporabnikom, ki želijo imeti vrhunsko obnovljeno računalniško opremo za bistveno manjše stroške. Ob tem podjetje omogoča delo tistim, ki so dolgotrajno brezposelni, in mladim, ki so prvi iskalci zaposlitve.
VIR: J. Š., Informator
FOTO: Recosi
PIPENBAHER IZGUBLJA TURISTIČNE OBJEKTE
Podjetnik je prisiljen hotele, kupljene in obnovljene s krediti in lizingom, prepustiti posojilodajalcu
Slovenskobistriški podjetnik Jožef Pipenbaher, ki je v letu 2008 za nakup in obnovo hotelske verige, “spete” v krovno družbo Vates, najel večmilijonski kredit, bo zaradi krize primoran nekaj hotelov predati podjetju, pri katerem je najel lizing, to je Hypo Leasingu. Ta naj bi s konverzijo pridobil tudi večinski delež pri preostalih hotelih. Pipenbaher višine dolga in števila hotelov, ki jih bo izgubil, včeraj ni želel razkriti, prav tako je bil zelo zadržan o podrobnostih pri pogajanjih. “Poslovna odločitev, da gremo v megalomanske naložbe, se je že v letu 2009 pokazala kot zelo rizična, če že ne napačna, zato smo že takrat z banko začeli iskati rešitve,” je povedal Pipenbaher, ki razloge za situacijo, v kateri se je znašel, vidi v napačni poslovni odločitvi in krizi. “V času, ko smo mi investirali, krize še ni bilo, nastopila je prav v času, ko bi nam investicija morala začeti vračati vložena sredstva. Ker so s krizo padle tudi cene, je bilo ukrepanje z naše strani nujno. Pogajanja so trenutno v sklepni fazi in dokler dogovor ne bo sklenjen, podrobnosti ne bi želel komentirati,” je še pojasnil. Sicer pa letno poročilo o poslovanju Skupine Vates razkriva, da so njene dolgoročne finančne obveznosti konec leta 2011 znašale skoraj 29,4 milijona evrov. Skupina je imela tudi za slabih 23,3 milijona evrov, ki izhajajo iz poroštev Hypo Leasingu, za financiranje z Vatesom povezanih podjetij, zavarovanih s poroštvom pri hotelu Diana v Murski Soboti ter hotelu Aleksander in apartmajskum naselju v Rogaški Slatini. 99,8-odstotni lastnik Skupine Vates Pipenbaher preko podjetja Vates med turističnimi obvladuje še družbe Terme Spa Rogaška, Turizem naložbe Slovenska Bistrica, Alp hotel Bovec ter hotel Diana Murska Sobota, v poslovnem delu pa slovenskobistriški Svit. Pipenbaher, kandidat SD za župana občine Slovenska Bistrica na zadnjih lokalnih volitvah, zase pravi, da ni politik, ampak podjetnik. In čeprav ga bo s turističnimi naložbami povezana finančna avantura drago stala, bo ostal v podjetniških vodah. A poslovnih namer še ni želel razkriti. “Najprej moramo počakati, da dogovor s Hypo Leasingom dozori, za tem pa bomo javnost seznanili s podrobnostmi,” je odvrnil. Dodaja še, da bi se z banko morda lahko dogovorili že v prihodnjem tednu, prav gotovo pa še ta mesec. O možnih rešitvah za poplačilo terjatev, njihovi višini in načinih poplačila tudi v banki niso želeli govoriti, v skopem pisnem poročilu službe za stike z javnostmi so zapisali le: “V Hypo Alpe Adria poslovnih procesov in odločitev, povezanih z našimi strankami, ne komentiramo, saj spoštujemo osnovna načela zaupnosti bančnega poslovanja skladno z zakonom o bančništvu in bančnim kodeksom. Na vaša vprašanja vam zato ne moremo odgovoriti.” Vsebina dogovora o poplačilu obveznosti skupine Vates do Hypo Alpe Adria banke, predvsem pa, kaj bo slednja po opravljeni morebitni konverziji terjatev v lastniške deleže turističnih objektov s temi počela, še kako zanima okoli 200 zaposlenih, ki si v teh turističnih objektih služijo kruh.
VIR: Tomaž Karat, Večer
FOTO: Jožef Pipenbaher (Janko Rath)
DOVOLJ RAZLOGOV, DA MAKOLE POSTANEJO OBČINA
“Pobudo za ustanovitev občine Makole podpiram,” pravi predsednik sveta KS Alojz Mlaker, saj sami lahko storijo veliko več kot pod okriljem bistriške občine – Močna, če že ne usodna vloga iniciativnega odbora
“Izračuni so na mizi: nova občina naj bi imela na svojem računu 228 milijonov tolarjev prihodkov na leto, v občinski upravi bo delalo pet ljudi, župan pa bi svojo funkcijo opravljal nepoklicno,” je povedal predsednik sveta krajevne skupnosti Makole Alojz Mlaker. “Pobudo za ustanovitev občine Makole podpiram, za ustanovitev bo 60 odstotkov volivcev. Mislim, da lahko sami storimo veliko več kot pod okriljem občine Slovenska Bistrica.”
Makole zdaj dobivajo od bistriške občine okrog 30 milijonov tolarjev: za naložbe 19 milijonov, devet milijonov za obnovo cest, skoraj dva milijona pa od stavbnih zemljišč. Ker nekateri krajani pobudnikom očitajo slabo gospodarsko moč v bodoči občini, Mlaker odgovarja: “Trenutno je gospodarski subjekt le makolska Iskra Releji. Obstaja še nekaj manjših obrtnikov. Priznati moram, da smo na tem področju zelo šibki. Zavedati pa se moramo, da država občine financira ne glede na njene gospodarske učinke. Računam, da lahko v občini ustvarimo dobre razmere za razvoj gospodarstva in drobne obrti. V Iskri je zdaj zaposlenih 130 ljudi in kot sem seznanjen, firma nima večjih problemov. Želimo si, da bi se obrat povečal in zaposlil še več prebivalcev Makol,” še dodaja predsednik sveta KS. Makolam nekateri priporočajo turizem. Mlaker pravi, da je ta panoga zelo delikatna. Turizem mora nekdo stalno pospeševati in vanj vlagati denar. Takih spodbud pa zdaj ni. Razvoj turizma vidijo v makolski formi vivi in gradu Štatenberg. Občina seveda dvorca ne bo mogla upravljati, to je naloga lastnika. Makole svoje prihodnosti ne morejo graditi na Štatenbergu, opozarja Mlaker in doda, da je za ustanovitev občine dovolj drugih razlogov. Nova lokalna skupnost bo lažje zgradila telovadnico, obnovila šolo in vrtec, dobila lekarno in protipožarno opremo, pomagala socialno ogroženim ljudem in razvijala šport, kulturo in druge dejavnosti.
Janez Sivka, vodja iniciativnega odbora za ustanovitev občine Makole, pa o novi lokalni skupnosti pravi naslednje: “V sodelovanju s predsedniki vaških odborov so bili v krajevni skupnosti sestanki vaških odborov, na vsakem so bili prisotni krajani in vsaj štirje člani iniciativnega odbora, na večini pa tudi predsednik KS. Skupaj smo lahko ugotovili, da krajani tako transparentnega in odprtega načina posredovanja informacij doslej niso bili vajeni. Na referendumu moramo obkrožiti za, le tako bomo končno dobili status občine in sami odločali o svojem razvoju in kvaliteti življenja. Pobudniki, ki smo se pozneje preimenovali v iniciativni odbor za ustanovitev občine Makole, poskušamo doseči nemogoče. V Makolah vemo, da so bili vsi zakonski roki skoraj zamujeni. Kljub nasprotovanju županje Irene Majcen nam je uspelo na seji občinskega sveta Slovenska Bistrica s svojo prisotnostjo in predstavitvijo argumentov izglasovati sklep o izločitvi KS Makole iz občine Slovenska Bistrica.” Sivka še poudarja, da je vodstvo KS Makole sprva zavračalo njihovo pobudo o novi lokalni skupnosti, nasprotoval je celo predsednik sveta. Ko so ljudje začeli razumevati bistvo ustanovitve nove občine, je vodstvo mnenje spremenilo in se pridružilo iniciativnemu odboru. Ta med drugim tudi trdi, da so za funkcioniranje občinske uprave dovolj štirje zaposleni.
VIR: Zdenko Kodrič, Večer
FOTO: Makole (Wikipedija)
HACETOV KAMNOLOM NEZAKONIT?
Minister Gregor Virant je danes obiskal upravno enoto Slovenska Bistrica, v pogovoru z novinarji pa je opozoril na obratovanje kamnoloma v dolini Bele pri Poljčanah
Minister za javno upravo Gregor Virant je danes obiskal Upravno enoto Slovenska Bistrica. Z načelnico enote Lidijo Stebernak in drugimi odgovornimi predstavniki enot s širšega podravskega območja se je pogovarjal o aktualnih vprašanjih in novem delovnem času, ki ga namerava uvesti javna uprava. Znano je, da bi nekateri oddelki državne uprave delali v sredo ves dan in v soboto dopoldne. Virant je načelnici upravne enote izrazil tudi veliko pohval in dejal, da na vseh področjih delajo dobro in da enota nima zaostankov. Opozoril pa je tudi na združevanje upravnih enot, povezovanje bo možno šele po oblikovanju pokrajin.
V pogovoru z novinarji je Virant odgovarjal na vprašanja, povezana s popisom nepremičnin, poljčanskih kamnolomov ter o poenostavljanju postopkov in odpravljanju administrativnih ovir pri delovanju uprave. “Tako stanje, kot je zdaj, je nezakonito in naredil bom vse, da se zagotovi zakonitost,” je rekel Virant, ko je odgovoril na vprašanje, kakšna bo usoda kamnolomov v doline Bele v poljčanski občini. Ta trenutek kamnolom – v mislih je imel Hacetovega – dela nelegalno, je še dodal minister in povedal, da lastnik ne more pridobivati surovine oziroma rudariti. Prizadeval si bo za posredovanje inšpekcij. “Težko povem, katere. Prepričan pa sem, da bomo našli ustrezne,” je še rekel Virant. Po njegovem mnenju je investitor dokaj spreten, kajti poseg v prostor poteka pod krinko gradnje gozdne poti. Tako izkopavanje surovine pa ni dovoljeno. Primer bo ministrstvo za upravo vzelo pod drobnogled in čimprej ugotovilo dejansko stanje. Minister je še menil, da kamnolom lahko do neke mere legalizira le lokalna skupnost oziroma občinski svet nove občine Poljčane.
VIR: Zdenko Kodrič, Večer
FOTO: Fotografija je simbolična
DANES O PRIHODNOSTI DOMA KULTURE V SLOVENSKI BISTRICI
Kulturniki v denacionaliziranem Slomškovem domu?
Del slovenskobistriške javnosti zagovarja denacionalizacijo doma, drugi dokazujejo, da se prvi motijo
Danes ob 18. uri bo v dvorani doma kulture v Slovenski Bistrici izredni občni zbor Delavsko-prosvetnega društva Svoboda Slovenska Bistrica. Na njem bodo člani govorili o denacionalizaciji tega doma. Z denacionalizacijo naj bi ga vrnili cerkvi, vendar bo v njem vedno prostor za bistriško ljubiteljsko kulturo in večje kulturne prireditve. Na sestanek, ki bo zaradi izredno zanimive teme gotovo dobro obiskan – del slovenskobistriške javnosti se zavzema »za popravljanje krivic« drugi pa zagovarjajo stališče, da naj se stavbe, kakršen je dom kulture V Slovenski Bistrici, ne vrača – so sklicatelji povabili predstavnike ministrstva za kulturo, slovenskobistriškega župana dr. Ivana Žagarja in dr. Janka Čara, predsednika sveta občine ter predstavnike župnijskega urada.
VIR: (ps), Večer
FOTO: Dom kulture (Simona Kostanjšek Brglez)
NOVA ZAJTRKOVALNICA
V središču Slovenske Bistrice so odprli nov gostinski lokal – zajtrkovalnico – ki spada k temeljni organizacijn združenega dela Planina, Slovenska Bistrica. Lokal ima dva prostora – enega ob točilni mizi, v drugem pa so stoli in mize, kjer lahko ponudijo sladice, mleko, ekspresno kavo, sendviče, žemljice z maslom, hrenovke in kranjske klobase. Obnovitev lokala na Trgu svobode je s svojimi sredstvi financirala temeljna organizacija, vrednost nove naložbe pa je 350.000 dinarjev.
VIR: zk, Večer
FOTO: D. C
Rodil se je filozof in akademski slikar ANDREJ SKRBINEK
Dr. Andrej Skrbinek se je rodil dne 19. januarja 1959, v Mariboru očetu Andreju Radomirju, metalurgu in materi Ivani, rojeni Justinek, uslužbenki.
Osnovno šolo je obiskoval v Slovenski Bistrici, s šolanjem pa je nadaljeval na gimnaziji v Mariboru in nato na Akademiji za likovno umetnost Univerze v Ljubljani, kjer je leta 1982 diplomiral iz smeri slikarstva.
Po odsluženem obveznem vojaškem roku se je zaposlil v Slovenskem narodnem gledališču (SNG) v Mariboru kot vodja rekvizite, leta 1984 pa je pridobil status svobodnega kulturnega delavca in postal član Zveze društev slovenskih likovnih umetnikov (ZDSLU). V obdobju od 1984−87 je bil predsednik Kluba ljubiteljev likovnih umetnosti Slovenska Bistrica in podpredsednik Društva likovnih umetnikov Maribor.
Med leti 1987−97 je živel in delal v Berlinu (Nemčija) ter nadaljeval s študijem na
področju primerjalnega jezikoslovja in sodobne zgodovine vzhodne in jugovzhodne
Evrope, na Osteuropainstitut, Freie Universität Berlin. V navedenem obdobju je razstavljal v številnih državah po svetu.
Med leti 1997−2019 je poučeval na Fakulteti za strojništvo, Fakulteti za elektrotehniko ter Fakulteti za gradbeništvo Univerze v Mariboru, na študijskih smereh oziroma programih inženirsko oblikovanje, oblikovanje in tekstilni materiali, medijske komunikacije in arhitektura. Leta 1997 je postal tudi član Društva koloristov Slovenije.
Leta 2004 je bil sprejet na študij filozofije, na Akademie der Bildenden Kuenste Wien in Institut für Philosophie, Universität Wien (oba Dunaj, Avstrija), kjer je leta 2007 doktoriral z disertacijo ‘Farbe, nervose Materie’.
V času poučevanja na Univerzi v Mariboru je objavil številne članke, bil avtor več recenzij ter soavtor knjig, zaradi česar se uvršča tudi med likovne teoretike.
Andrej Skrbinek sedaj živi in dela v Slovenski Bistrici, v prostem času pa se ukvarja z jadralnim zmajarstvom in aktivno deluje v Klubu alternativnih letalcev KAL, Slovenska Bistrica.
VIR: biografski-sb.si
BISTRIČAN NA SMUČARSKE TEKME SAVEZA SOKOLA KRALJEVINE JUGOSLAVIJE
Mariborski sokolski smučarji v Guštanju
V nedeljo, 19. t., so priredili smučarji mariborske sokolske župe svoj zlet v Guštanj, na obronkih Urške gore v Kotljah in pri Rimskem vrelcu, kjer se je zbralo okrog 300 sokolskih smučarjev. Krasen zimski dan, idealen pršič in vzorne tekmovalne proge so pripomogli zletu in tekmam k popolnemu uspehu. Na sporedu so bile dopoldne tekme v smuku in smuških likih (veleslalom), popoldne tekme patrulj s streljanjem, člani in moški naraščaj so tekmovali na 3.5 km dolgi progi s 450 m višinske razlike in s 25 vratci, za članice in žen. naraščaj je bila proga skrajšana. Od prijavljenih je nastopilo 90 tekmovalcev.
Po končanih tekmah je bil sestanek v Sokolskem domu v Guštanju, kjer so bili razglašeni rezultati, nakar je bil zlet po nagovoru župnega nač. br. Hočevarja Cirila zaključen s pesmijo sokolskih legij.
Prireditev, ki jo je lepo organiziralo koroško sokolsko okrožje z načelnikom bratom Tomažičem Dragom, je kljub izrednim razmeram pokazala moč in disciplino sokolskih smučarjev mariborske župe. Pri tej priliki moramo omeniti izredno naklonjenost, s katero je prirediteljem šla na roko lastnica »Rimskega vrelca« gospa Nešičeva, ki je dala tudi za 40 tekmovalcev brezplačno na razpolago udobna prenočišča v svojem pensionu.
Najboljši tekmovalci se bodo udeležili smučarskih tekem Saveza Sokola kraljevine Jugoslavije v Planici 1. in 2. februarja. Med njimi bo tudi Gašparin Fr. iz Sl. Bistrice, ki je dosegel s 5. mestom odličen rezultat.
VIR: Večernik
19. januar 1918
OBČINA VIDEŽ − CIGONCA V PODPORO MAJNIŠKI DEKLARACIJI
Občina Videž − Cigonca pri Slovenski Bistrici ni uporabila splošnega obrazca Izjave, ampak je občinski odbor napisal s črnilom (ne s pisalnim strojem) svojo deklaracijsko izjavo, kjer izjavljajo, da je jugoslovanska Majniška deklaracija tudi njihova zahteva in da se ji pridružujejo. Obljubljajo večno zvestobo cesarski hiši Habsburžanov in popolno zaupanje dr. (Antonu) Korošcu. Izjava je datirana z datumom 19. januar 1918.
Podpisal jo je župan S. Pernat in pečatil z ovalnim pečatom, v katerem piše “Županstvo Cigonca pri Slov. Bistrici”. Za županom je izjavo podpisalo deset občanov: Blaž Pliberšek, Janez Ačko, Golob Matija, Pauli Gajšek, Rahle Simon, Franc Žerjau, Simon Leskovar, Anton Robar, Franc Vehovar, Jožef Hajšek. Torej enajst mož.
VIR: Pogorevc Edmund, Zbornik občine Slovenska Bistrica III, str. 260
FOTO: Deklaracijska izjava Videž − Cigonca (Zbornik občine Slovenska Bistrica III, str., 259)
OPLOTNICA
Kamnoseška družba v Gradcu za nabavo tlaka, ki je lani meseca majnika začela granit lomiti na posestvu kneza Windischgrätza in nekaterih kmetov eno uro hoda nad Oplotnico v občini Kot, je imela tam do sedaj okoli 159 delavcev, skoraj same socialdemokrate in Nemce. Ti ljudje pa niso praznikov nič spoznali in so še imenitni praznik Marijinega spočetja delali, ženske pa, večjidel v Oplotnici stanujoče, so po nedeljah in praznikih očitno pri potoku prale, in vsi verni farani so se in nad tem izpodtikali. Dne 14. t. m. se je pa izvedelo, da je 37 teh socialdemokratov bilo odslovljenih, tedaj z družinami vred okoli 100 ljudi. Kakor se meni, dobimo sedaj namesto odpuščenih krščanske delavce. Naj bi le res bilo. Katoliška cerkev in naša slovenska domovina ni z odišlimi nič zgubila., ampak verjetno le pridobila, pa pomilovanja vredni so vsi, da se njim zamore v sredi zime kaj takega storiti, kakor bi jih strela iz jasnega neba zadela.
VIR: Straža
