2. januar
Danes goduje GREGOR
Ime Gregor izhaja iz latinskega imena Gregorius, to pa iz grškega imena Grêgórios (Γρηγόριος), ki ga razlagajo, da je nastalo iz glagola grêgoréô (γρηγορέω) v pomenu »sem buden, živim«.
Moške različice imena: Gregorij, Gligo, Gligor, Gligorije, Gliša, Glišo, Greg, Grega, Gregec, Gregi, Grga, Grgo, Grgur, Grigor, Griša, Grišo, Groga, Gigi.
Ženske različice imena: Grigorija, Gregica, Grgica.
2. januar
IZHAJATI ZAČNE PRVI SLOVENSKI ŽENSKI ČASOPIS SLOVENKA
V uvodniku prvega slovenskega ženskega časopisa z imenom Slovenka, s ponaslovom ‘glasilo slovenskega ženstva’, je bilo zapisano: »Evo Vam, mile sestre, drage Slovenke, list, katerega ste želele.« Prva številka je izšla 2. januarja 1897 v Trstu. Glasilo slovenskega ženstva je izhajalo mesečno kot priloga Edinosti. To je bil doprinos k izobraževanju žensk tistega časa. Vseboval je leposlovje, razmišljujoče eseje in intelektualne razprave. Izhajati je prenehal leta 1902.
Pomen časopisa je bil veliko večji, kot bi mu pripisali glede na skromen videz. Okrog njega se je namreč formirala in uveljavila prva javno aktivna generacija slovenskih intelektualk.
KONSTITUTIVNA SEJA UPRAVNEGA ODBORA IMPOLA 2000, D. D.
Seje so se udeležili vsi štirje člani upravnega odbora, ki jih je v upravni odbor 11. julija 2015 imenovala skupščina družbe Impol 2000, d. d.: Jernej Čokl, Vladimir Leskovar, Janko Žerjav in Milan Cerar. Za predsednika upravnega odbora je bil izvoljen Jernej Čokl (nekdanji predsednik uprave skupine Impol 2000, d. d.), za namestnika predsednika upravnega odbora pa Vladimir Leskovar, oba za dobo treh let.
Upravni odbor je imenoval tudi dva izvršna direktorja, ki nista člana upravnega odbora. Na mesto glavnega izvršnega direktorja je bil imenovan Edvard Slaček, na mesto izvršne direktorice za finance pa Irena Šela. Njun mandat bo trajal tri leta. Izvršnima direktorjema je upravni odbor zaupal naslednje naloge: vodenje tekočih poslov, skrb za vodenje poslovnih knjig ter sestavo letnega in konsolidiranega poročila.
Upravni odbor je sprejel tudi naslednje dokumente: Poslovnik upravnega odbora, Pravilnik o volitvah v PTDSI, Dogovor med družbo Impol 2000, d. d., in Predstavniškim telesom delavcev skupine Impol. V kratkem lahko tudi pričakujemo imenovanje petega člana upravnega odbora – predstavnika delavcev. Slednjega bo imenovalo deset članov, ki so bili izvoljeni v Predstavniško telo delavcev skupine Impol (PTDSI).
Prav tako je upravni odbor imenoval revizijsko komisijo in notranjo revizorko ter določil načine odločanja v vseh odvisnih družbah v skupini Impol in postopke pri kupoprodajnih poslih z delnicami Impola 2000, d. d.
VIR: Impol.si
ZBIL POLICISTA IN SE VRNIL
Policista iz Policijske postaje Slovenska Bistrica sta danes na Ljubljanski cesti v Slovenski Bistrici izvajala kontrolo prometa. Nekaj minut po 21. uri je policist na avtobusnem postajališču hotel ustaviti voznika osebnega avtomobila znamke Audi A6. Ta je odreagiral tako, da je zapeljal proti policistu in ga s sprednjim delom vozila zadel, zaradi česar je policist padel po vozišču in se lažje poškodoval, voznik audija pa je nadaljeval vožnjo.
Po nekaj minutah je voznik poklical na Operativno-komunikacijski center PU Maribor in povedal, da se bo vrnil na kraj dejanja. Po vrnitvi so policisti odvzeli prostost 28-letnemu moškemu, doma iz Slovenske Bistrice, zaradi suma storitve kaznivega dejanja preprečitve uradnega dejanja uradni osebi po 302. členu Kazenskega zakonika pa ga bodo ovadili na Okrožno državno tožilstvo v Mariboru. 34-letni policist je bil zaradi poškodb odpeljan v mariborsko bolnišnico.
VIR: čk, Večer
Rodil se je odbojkar ŽIGA ŠTERN
Žiga Štern se je rodil 2. januarja 1994 v Mariboru očetu Antonu in materi Špeli Štern, rojeni Vidic. Družino je dopolnjeval še mlajši brat Tonček Štern, tudi profesionalni odbojkar.
Osnovno šolo je obiskoval med leti 2000−09 v Slovenski Bistrici, nato pa je od leta 2009 nadaljeval šolanje kot gimnazijec na Srednji šoli Slovenska Bistrica, ki jo je leta 2013 tudi uspešno zaključil z gimnazijsko maturo.
Že v sezonah 2008/2009 in 2009/2010 je zaigral za domači klub OK Svit Slovenska Bistrica, nato pa se je njegova športna pot v naslednjih sezonah nadaljevala najprej v OK Keko Varicon v Žužemberku, nato v OK Calcit iz Kamnika in v OK Ach iz Ljubljane. V sezoni 2017/2018 pa je že zaigral v tujini. Podobno, kot kasneje njegov brat Tonček Štern, se je v naslednjih sezonah selil iz kluba v klub v različnih državah: Franciji, Italiji, Turčiji, Grčiji in Nemčiji.
Žiga Štern je član Slovenske članske odbojkarske reprezentance, kjer igra na igralnem mestu sprejemalec.
2. januar 1947
TAPISERIJE IN NIKOLI UPOŠTEVANA ODLOČBA O SPOMENIŠKI ZAŠČITI BISTRIŠKEGA GRADU
Okoli leta 1945 je Fran Šijanec, takratni ravnatelj Zavoda za zaščito spomenikov, pisal na Ministrstvo za prosveto v Ljubljani in se zavzemal za ohranitev gradu, pri čemer je opozoril tudi na opremo, ki je takrat še napolnjevala prostore: »… vsebuje palača sama tudi v notranjosti prostore, ki so umetnostno pomembni, predvsem radi slik in gobelinov, kateri jih krasijo /…/ jedilnica s stensko slikarijo iz klasicistične dobe, knjižnični prostor s štukaturami na stropu in temu sosednji prostor z dragocenimi pokrajinsko gobelini iz 1700.«
Fran Šijanec je 2. januarja 1947 podpisal odločbo o spomeniški zaščiti premičnin in nepremičnin bivšega Attemsovega gradu v Slovenski Bistrici; v obrazložitvi je poudarjen pomen stavbe, znotraj nje predvsem Flurerjevih poslikav, v nadaljevanju pa opisuje inventar: »Dragoceni so nadalje tudi gobelini in ostala stenska dekoracija v sobanah za viteško dvorano …« Podpisani je z obžalovanjem navedel še, da je inventar »… večinoma raznesen /…/ deloma se nahaja pod upravo Zbirnega centra, deloma je ostal na gradu, vendar pa ostanek inventarja, ki je bil do maja 1945 zelo bogat, ne vsebuje več nadpovprečne kvalitete.«
VIR: Marjeta Ciglenečki, Zbornik občine Slovenska Bistrica III, str., 117
FOTO: Eden od gobelinov oz. tapiserij, ki jih omenja Fran Šijanec: Krajina s pticami, ribnikom in arhitekturo ter psom, ki napada zajca, hrani Narodni muzej Slovenije (Zbornik občine Slovenska Bistrica III, str., 121)
OSMRTNICA OBJAVLJENA ŠELE 2. JANUARJA
Iz vojnih časov sta ostala Pragerčanom v slabem spominu tudi družina Steinklauber in Erich Brunflicker, sin trgovca Friderika Brunflickerja. Erich Brunflicker je bil rojen leta 1925, med okupacijo je na Pragerskem vodil organizacijo Hitlerjeva mladina (Hitlerjugend). Poleti 1944 se je prijavil v nemško vojsko in novembra istega leta padel v Sovjetski zvezi. V nemško vojsko je odšel prostovoljno, ni bil prisilno mobiliziran kot drugi Pragerčani.
Njegovo hitlerjanstvo je Pragerčane neprijetno presenetilo. Kot učenec pragerske narodne šole in nižjih razredov mariborske realne gimnazije namreč ni kazal, da se navdušuje nad nacizmom. Pragerski učitelji so tega odličnjaka okarakterizirali kot občutljivega, a vzornega ter splošno nadarjenega in marljivega učenca, v gimnaziji
pa mu ni šlo več tako dobro kot na Pragerskem; v četrtem razredu je imel popravni izpit.
Njegov oče, pragerski trgovec Friderik Brunflicker, je bil avstrijski Nemec, očetov brat, stric Viktor, pa gostinec. Mama je bila Slovenka iz Slivnice, med okupacijo je imela na železniški postaji trafiko. Erich je imel pet let starejšo sestro Frideriko.
Drugega januarja 1945 je bila v mariborskem dnevniku Marburger Zeitung, glasilu Štajerske domovinske zveze, objavljena osmrtnica z naslednjo vsebino: »Naš dragi in veseli fant Erich Brunflicker se ne bo vrnil nikoli več! 9. novembra 1944 je v dvajsetem letu življenja na jugovzhodu umrl junaške smrti. Bil nam je naša največja radost in veselje. Pragersko, 30. decembra 1944. Objokujejo ga: njegova ljuba mamica Johanna Brunflicker, sestra Fritzl in vsi, ki so ga imeli radi.«
VIR: Mirko Munda: Pragersko – kronika, str. 106-107
FOTO: Erich Brunflicker (Album Melite Vivod)
PREPREČEN SAMOMOR BREZPOSELNEGA
Hudo je človeku, če ne najde dela in kruha. Česti so primeri, da beže siromaki iz življenja. Obupajo nad svojo usodo in iščejo rešitve v smrti. Tako je obupal nad samim seboj tudi 32-letni brezposelni mizarski pomočnik Josip Bogatin iz Brežnice pri Poljčanah. Pred kratkim je prišel v Maribor in iskal dela vsepovsod, toda zaman. Nikjer ni mogel najti primerne zaposlitve in ni mogel niti toliko zaslužiti, da bi se mogel skromno preživeti. 2. januarja zvečer je najel sobo v Vohovi gostilni na Koroški cesti. S seboj je prinesel 2 kg oglja in ga naložil v umivalno posodo, ter zanetil s papirjem. Vlegel se je v posteljo in čakal na smrt. Strupen ogljikov plin, ki ga je bila soba že vsa polna, pa je pričel uhajati in ga je zaduhala okrog 23. ure gostilničarka. S silo so vlomili v sobo, kjer so našli Bogatina v globoki nezavesti. Dobri ljudje so mu skušali pomagati še preden so prispeli mariborski reševalci, ki so ga prepeljali v bolnišnico, kjer se bori s smrtjo.
VIR: Mariborski večernik “Jutra”
ZOPET JE GORELO
Danes je na Spodnji Polskavi pri Pragerskem naznanil plat zvona zopet nov požar. Okrog 20. ure je začelo goreti pri posestniku Mesariču. Ker je bila hiša krita s slamo, so imeli ognjeni zublji zelo lahek posel. Na kraj požara so takoj prihiteli gasilci iz Spodnje in Zgornje Polskave z motornimi brizgalnami. Na stanovanjski hiši je zgorelo samo ostrešje, gospodarsko poslopje pa je pogorelo do tal. Velika nevarnost je pretila tudi tam v bližini stoječemu mlinu, na katerem so zaradi vročine popokale vse šipe. Na srečo je bilo vreme popolnoma mirno in zaslužijo gasilci za svojo požrtvovalnost, s katero so ogenj lokalizirali, vse priznanje. Škoda je precejšnja in je krita le z majhno zavarovalnino. Kakor pri vseh dosedanjih požarih tudi pri tem ni znano, kako je nastal. Domnevajo, da ga je zanetila zlobna roka požigalca, ki na Polskavi ne miruje.
VIR: Mirko Munda: Spodnja Polskava in njena stoletja, str. 428
Rodila se je prva slovenjebistriška profesionalna knjižničarka LAURA LEŠNIK
Laura Lešnik, rojena Span, se je rodila 2. januarja 1920 v Trstu (Italija) očetu Karlu in materi Mariji.
Po očetovi smrti je prišla v Slovensko Bistrico k očetovim staršem. Tu je obiskovala petletno osnovno šolo in štiri razrede meščanske šole. V Mariboru je absolvirala trgovsko šolo. Od leta 1939−45 je službovala pri firmi Florian Stiger in sinovi (gl. Albert Stiger), nato leta 1946 v podjetju Magrad v Mariboru in kot uradnica še v lekarni v Slovenski Bistrici. Že takrat je ljubiteljsko delala tudi v knjižnici. Tekoče je obvladala italijanski in nemški jezik.
Z vso vnemo je pristopila k delu knjižničarke. 11. februarja 1946 je bila knjižnica na novo »ustanovljena« in poimenovana Ljudska knjižnica. Bila je prva knjižničarka te knjižnice, lahko bi rekli »legenda« bistriškega knjižničarstva. 8. februarja 1965 je bila na podlagi odloka št. 021-21/64 Skupščine občine Ljudska knjižnica preimenovana v Matično knjižnico občine Slovenska Bistrica. Pred preimenovanjem je morala opraviti ogromno organizacijskih del. Vso gradivo iz Ljudske knjižnice je morala strokovno urediti po UDK sistemu, zato je bila napotena na strokovno izobraževanje (nove metode in oblike dela). Poleg izposoje knjig je opravljala tudi računovodske posle.
Poročena je bila z Miroslavom Lešnikom in si z njim ustvarila družino. V zakonu sta se jima rodila hčerka Irina in sin Miro.
Svoje delo je Lešnikova opravljala tudi v vseh na novo ustanovljenih knjižnicah v občini vse do odhoda v pokoj leta 1977. Bistričani jo pomnimo po njeni strokovnosti in prijaznosti do slehernega obiskovalca knjižnice. Knjižnica je bila njen drugi dom, bila pa je tudi kraj za sestajanje bralcev, umetnikov …
Laura Lešnik je umrla 19. decembra 1996 doma v Slovenski Bistrici, kjer je tudi pokopana.
VIR: biografski-sb.si
STUDENICE
2. januar 1909
OKRAJNA HRANILNICA
Dozdaj je okrajni zastop slovenjebistriški imel svojo hranilnico, ki je imela vsako leto okroglih 10.000 K dobička. Ta denar se je porabil za popravila cest in druge, okraju ‘koristne reči. Kmet je nosil v hranilnico obresti, čisti dobiček pa se je porabil za reči, ki so kmetu koristne; kmetje so plačevali vsled tega vsako leto okoli 10.000 kron manj okrajnih doklad. To je že nekaj! Od zdaj naprej pa ne bode več tako. Stiegerju in notarju Wiesthalerju pa menda to ni ugajalo. Zato je nemški okrajni zastop sklenil, da okrajna hranilnica ni več last okraja, ampak samostojen zavod, okrajni zastop nima več pravice računov hranilnice pregledati, in da čistega dobička ne razdeli ,več okraj ni zastop, ampak hranilnično nemško ravnateljstvo! To se pravi po domače: Tistih 10.000 kron čistega dobička ne bo več prišlo v korist kmetu, ampak porabili jih bodo bistriški Nemci za svoje „dobre namene“. Tako pride kmečki denar v roke in prid Nemcev. Kako je pa to mogoče? Ali ni več pravice? Žalibog, da se je ta hčerka božja iz Avstrije preselila nekam drugam. Pri nas tisti, ki imajo moč, lahko delajo, kar hočejo. Nemcev je v okrajnem zastopu 22, Slovencev samo 10. Nemci tedaj lahko sklepajo kakor hočejo, in zadolžijo okraj, kakor hočejo. Ko bi kmetje skupaj držali, in se ne obešali „purgarjem“ za frake, koliko škode bi se obvarovali! Udje okraj. zastopa na Polskavi in v Poljčanah in Steinklauber iz Pragerskega so pomagali, da okraj zgubi zanaprej vsako leto okoli 10.000 kron in da bo okraj moral vsako leto plačevati 4000 K za železnico. — Torej 14.000 K davka bode več za kmeta vsako leto! To so vam prijatelji kmeta!
VIR: Straža
GORELO V TOVARNI OLJA
FOTO: Kronika PGD Slovenska Bistrica
ZGRAJENA »STARA« TINJSKA ŠOLA
Med drugo svetovno vojno je nemški okupator izvajal pouk v nemškem jeziku, zažgal je precej slovenskih knjig in šolsko kroniko. Z razmahom narodnoosvobodilnega gibanja na Pohorju, v letu 1943, so partizani v noči na 23. oktober 1943 izvedli rekvizicijo in priredili miting na Tinju. Iz šole so znosili vso opremo in jo zažgali. Od tedaj na Tinju ni bilo več pouka vse do konca vojne.
V šolskem letu 1966/67 je imela šola prvič osem oddelkov. Obstoječa zgradba je postala prostorsko neprimerna.
Aprila 1985 se je pričela gradnja nove šole kot petrazrednice. Pouk se je v njej pričel 14. januarja 1986, in od takrat »stara tinjska šola« ni več v uporabi. Stavba je danes v lasti enega izmed tamkajšnjih prebivalcev.
FOTO: “Stara” tinjska šola (Arhiv KS Tinje
