20. februar
Danes goduje UROŠ
Ime Uroš je prišlo k nam s srbskega jezikovnega področja. Ime Uroš razlagajo, da je nastalo iz starocerkvenoslovanske besede ur v pomenu »gospod, gospodar«, ki so ji dodali pripono -oš. Beseda ur je izpričana v zvezi velemožje, urove in obstaja tudi v madžarščini, kjer pomeni »gospod«. Madžarska oblika uram v pomenu »moj gospod« je prišla v naziv Hercega Hrvoja Hrvatinića. Je torej sinonim za naziv veliki vojvoda, knez, hercog. Nekoliko drugače razlaga ime Uroš P.Šimunović, in sicer kot izpeljanko iz madžarske besede úr »gospodar, gospod« s slovanskim sufiksom -oš. Na Hrvaškem naj bi bil Uroš izpričan že v 13. stol. kot Orosius, obenem so izpričane oblike Uroš kot dubrovniško osebno ime v funkciji priimka, njegov patroním (tj. poočétno imé) Urošević, ki se poredkoma sreča v slavonskih naseljih, ter priimek Roško (iz hipokoristika Uroško) pri pravoslavnih v Bukovici. Šimunović navaja tudi, da je na Hrvaškem samostalnik ur dobil pomen »junak«.
Ženska različica imena: Urška.
20. februar
SVETOVNI DAN SOCIALNE PRAVIČNOSTI
Generalna skupščina OZN je razglasila 20. februar za svetovni dan socialne pravičnosti. Na ta dan povečujemo zavedanje o problemih revščine, neenakosti med spoloma, brezposelnosti in socialne izključenosti. Sem spada zagotavljanje enakih pravic vsem družbenim skupinam, vključno z begunci in migranti. Socialna pravičnost je pravzaprav sistem, ki temelji na enakosti in solidarnosti, na dejstvu, da imamo kot ljudje določene osnovne pravice, ki naj bi jih okolje, v katerem živimo, zagotavljalo.
V STUDENICAH 17. OBMOČNO SREČANJE LJUDSKIH PEVCEV IN GODCEV
V Domu kulture Andreja Stefanciose v Studenicah je v petek, 20. februarja 2015, območna izpostava Javnega sklada Republike Slovenije za kulturne dejavnosti organizirala 17. območno srečanje pevcev ljudskih pesmi in godcev ljudskih viž. Na odru se je zvrstilo 13 skupin iz makolske, poljčanske in slovenjebistriške občine. S srečanjem so prikazali ohranjanje in negovanje ljudske pesmi, ki je včasih človeka spremljala ob različnih dogodkih njegovega življenja. Prireditev je povezovala Tamara Sobotič, strokovno spremljanje nastopov pa je bilo zaupano Jasni Vidakovič.
VIR: Studio Bistrica
FOTO: JSKD OO Slovenska Bistrica
ATTEMSI ZA VRAČILO V NARAVI
Svetniki občine Slovenska Bistrica nasprotujejo, da bi potomcem družine Attems grad in številne druge nepremičnine vrnili v naravi, saj so te bistvenega pomena za delovanje občine. Strinjajo se le, da se v naravi vrne zemljišče pod zdravstvenim domom, in še to le, če se Attemsi odrečejo odškodnini, ker nepremičnine niso mogli uporabljati.Na objektih in zemljiščih, ki jih v denacionalizacijskem postopku želi nazaj družina Attems, so namreč številni pomembni infrastrukturni objekti, tudi stanovanjski bloki, samo v bistriški grad pa je občina v minulih nekaj letih vložila okoli šest milijonov evrov javnega denarja.
VIR: Tomaž Karat, Večer
FOTO: Bistriški grad bi družina Attems želela nazaj v naravi (Boris Vugrinec)
20. februar 2012
ČASTNI OBČAN RAZKLAL BISTRIŠKI OBČINSKI SVET
Proračun občine Slovenska Bistrica za 2012 znaša 36 milijonov evrov, štiri milijone manj kot lani
Proračun 2012 pod streho, Franc Bera brez naziva častni občan. S temi besedami bi opisali današnjo večerno zasedanje bistriškega občinskega sveta. Svetniki so najprej razpravljali o letošnjem občinskem proračunu. Občina bo letos razpolagala s 36 milijoni evrov (lani s 40 milijoni). Župan občine Slovenska Bistrica Ivan Žagar je opozoril, da je občinska uprava pri sestavljanju proračuna upoštevala vse tehtne pripombe. Trije okviri so značilni, je dodal Žagar, primerna poraba znaša 15 milijonov evrov in je namenjena za tekoče poslovanje, 15,5 milijona evrov je za projekte, ki jih financirata EU in država, okrog sedem milijonov pa je za družbene dejavnosti, največ za socialne pomoči.
Občina bo letos nadaljevala gradnjo vodovoda, kanalizacije, čistilne naprave in centra za ravnanje z odpadki Pragersko. Proračun ne bo prezrl obnove cest, denar bo za nakup zemljišč za vrtca v Slovenski Bistrici in Laporju, popraviti bo treba streho na OŠ Pohorskega odreda, dokončati popravilo Druge osnovne šole in obnoviti mansardo srednje šole. Proračun bo zagotavljal denar za zavode, nekaj več ga bo namenil zavodu za šport za plače, nekoliko manj ga bo za ljubiteljsko kulturo in nekatera društva.
Odplačevanje stavbnih pravic hromi razvoj
Vida Lipoglav (DeSUS) je dejala, da je proračun zelo skopušen do najstarejših prebivalcev. V društvih upokojencev (DU) dela 3400 ljudi, samo v Slovenski Bistrici 1488. Za njihovo dejavnost pa je zelo malo denarja. Predlagala je, da se DU dodeli 2000 evrov (vzame pa občinskemu glasilu, društvom, humanitarnim organizacijam in kulturi). Saša Vidmar (LDS) je dejal, da je proračun prebogat, in opozoril, da bo kmalu zmanjkalo denarja, za 15 odstotkov manj ga je, in rebalans bo kmalu potrkal na vrata. Alen Vidonja (Zares) je rekel, da odplačevanje stavbnih pravic hromi razvoj občine.
Temu mnenju se je pridružil Tomaž Godec (SD) in rekel, da gre 16 odstotkov denarja primerne porabe za stavbne pravice, s katerimi je občina dobila nove šole in vrtce. Stranka SD bo zmeraj podpirala dobre programe, letošnjega proračuna pa ne, ker ne zagotavlja uravnoteženega razvoja, je še dodal Godec. “Bremena je treba enakomerno razdeliti,” je dejala Ljubica Zorko Zgonec (SD), varčevanje ni povsod enako, zavod za kulturo in knjižnica sta stoodstotno priskrbljena, ljubiteljska kultura in varovanje dediščine pa ne. Opozorila je na ponavljajočo se naložbo za vrtec v Slovenski Bistrici. Občinski svet je namreč že potrdil projekt za obnovo hiše na Vošnjakovi, kjer naj bi bili prostori za varstvo otrok, novi proračun pa zagotavlja denar za novo lokacijo. Kje je denar od Vošnjakove, je vprašala Zgončeva. Peter Cvahte (SD) je dejal, da občina ni odkrila krivcev za slabo izolacijo Druge osnovne šole, za popravilo se je porabilo milijon evrov nenačrtovanega denarja. Jožef Jerovšek (SDS) pa je opozoril na obnovo mansarde v srednji šoli. Obnova naj ne bo preveč razkošna, je dejal. Ko sta občinska uprava in župan odgovarjala na svetniška opozorila, sta menila, da so pri popravilu Druge osnovne šole celo privarčevali nekaj denarja, Vošnjakova ni izpadla iz naložbenega programa, vse kaže, da bo spremenila vsebino. Pred glasovanjem o proračunu 2012 je Vida Lipoglav vložila amandma za spremenjeno financiranje DU. Z večino glasov so svetniki amandma zavrnili, proračun pa sprejeli.
Širitev modre cone in podražitev parkirnine
V nadaljevanju zasedanja je beseda tekla o novih parkiriščih v modri coni in o zvišanju parkirnine. Mesto bo dobilo 14 novih parkirnih mest na Trgu Alfonza Šarha in ji bo poslej imelo 177, nova cena za uro parkiranja bo 30 centov ali deset več kot doslej. Svetniki so sprejeli idejni projekt za obnovo središča vasi Kebelj.
Če je bilo razpoloženje svetnikov do razprave o določitvi letošnjih dobitnikov občinskih priznanj dobro, je bilo po tej točki duhamorno. Politična levica in desnica sta se namreč udarili zaradi naziva častni občan. SD je za ta častni naziv drugič zapored predlagal Franca Bero, predsednika ZZB za vrednote NOB Slovenska Bistrica, komisija za priznanja in kadrovska vprašanja pa predlogu ni bila povsem naklonjena. Glasovanje v komisiji je bilo tako: dva glasova za, dva proti, eden od članov ni glasoval. Predsednik komisije Jože Trol (SDS) je zato odločitev prepustil svetnikom. Drago Mahorko (SD) je v imenu predlagateljev in 293 podpisnikov opisal življenje in delo Franca Bere. Naštel je vse njegove pozitivne dosežke v gospodarstvu, politiki in javnem življenju. Jože Jerovšek je bil drugačnega mnenja: Bera namreč ni človek, ki zastopa človekove pravice; kot politik se ni oglasil, ko sta pogrom doživljala Milan Stepišnik v dahavskih procesih in Ivan Pučnik v slovenski skupščini; medlo se je odzval, ko je bilo treba govoriti o žrtvah povojnega nasilja. S podelitvijo naziva bo občinski svet pohodil temelje človekovih pravic, je dodal Jerovšek. Mahorko se je odzval z besedami: “Kulturni boj je začel Jerovšek!” Bera je bil v času dahavskih procesov dijak, nikoli ni delal v Ozni in obsodil je povojne poboje. Lani so svetnike desnice motili rdeči žigi, letos podpisniki.
“Sram me je, da sedim v takem občinskem svetu in poslušam tako podlo razpravo,” je še rekel Mahorko. Saša Vidmar je svojo razpravo zaključil z besedami, da so svetniki poteptali temelje človeških norm, saj so javno užalili Franca Bero. Župan Žagar je “ideološko-politično” razpravo prekinil in predlagal glasovanje. Za to, da se naziv častnega občana letos ne podeli, je glasovalo 15 svetnikov, enajst jih je temu nasprotovalo. Drugi nagrajenci občine so: Boksarski klub Slovenska Bistrica dobi listino občine, priznanja pa Franc Očko, Ivan Šoštarič in Karel Drofenik.
VIR: Zdenko Kodrič, Večer
FOTO: Današnja seja bistriškega občinskega sveta – v ozadju župan Ivan Žagar in angeli svetniki (Zdenko Kodrič)
ODPIS DOHODNINE ZA 193 BISTRIČANOV
Na predlog Martina Modica, vodje izpostave republiške uprave za javne prihodke v Slovenski Bistrici, je tamkajšnji izvršni svet odpisal doplačilo dohodnine 193 zavezancem, in sicer v skupnem znesku 650.254 tolarjev. Skoraj polovica tistih, ki so prosili za odpis dohodnine, je brezposelnih ali so na čakanju. 13 odstotkov prosilcev je zdravstveno ogroženih, dobrih 40 odstotkov pa prejema izredno nizke osebne dohodke.
VIR: (ps), Večer
20. februar 1980
ŠOLA V NARAVI
Naši otroci pa res nimajo sreče, so dejali v celodnevni osnovni šoli v Poljčanah. Zaradi prestavljenih počitnic so štirinajst dni brez snega, ko smo v januarju imeli šolo v naravi, so bili učenci enega izmed petih razredov ves teden na Boču; ko bi morali priti drugi, je sneg skopnel. Tisti pa, ki so bili na Boču pravijo, da je bilo enkratno. Med drugim so na primer pripravili tudi proslavo, ki se je je udeležilo veliko staršev in predstavnikov delovnih organizacij — in vsi so bili zelo zadovoljni..
VIR: am, Večer
Rodil se je duhovnik ZORAN KOREN
Zoran Koren se je rodil 20. februarja 1966 na Spodnji Polskavi (občina Slovenska Bistrica). Po pripovedovanju nekaterih Spodnjepolskavčanov naj bi bil sin župnika Antona Šeruge, ki je začel prihajati na Spodnjo Polskavo v zimskih mesecih 1964/1965, ker je nadomeščal obolelega župnega upravitelja Franca Satlerja.
Zoran Koren se je po osnovni šoli v domačem kraju vpisal na Srednjo živilsko šolo v Mariboru, nato pa v Slomškovo dijaško semenišče, tudi v Mariboru, kjer se je pripravljal na vpis na ljubljansko Teološko fakulteto in vstop v bogoslovje.
Teologijo je študiral v Ljubljani in Mariboru, v mašnika je bil posvečen leta 1993.
Kot kaplan je služboval v Trbovljah, Rogaški Slatini, Št. Ilju pod Turjakom – Mislinji in v Šmarju pri Jelšah. Leta 1998 je prevzel upravo župnij Sv. Danijel nad Prevaljami in Strojna, po štirih letih je v isti župniji postal župnik.
Poleti 2006 se mu je zdravstveno stanje nenadoma močno poslabšalo in moral je na urgentno zdravljenje v slovenjgraško bolnišnico.
Zaradi odpovedi notranjih organov je v Slovenj Gradcu po enem tednu umrl. Pokopan je na Spodnji Polskavi. Pogrebno mašo v cerkvi svetega Štefana in pogreb je vodil mariborski nadškof in metropolit dr. Franc Kramberger ob somaševanju 60 duhovnikov.
VIR: biografski-sb.si
MLEKUŠ ZMAGAL V SMUKU
To soboto in nedeljo, 20. in 21. februarja 1943, so bile velike smučarske prireditve v Marenbergu za vse podeželsko okrožje Maribora. Razen obeh alpskih disciplin so bili na sporedu tudi tek za moštvo in samostojni skoki. Udeležba je bila zelo številna iz vseh štajerskih krajev. Med posamezniki so se plasirali na najboljša mesta: v smuku Mlekuš iz Slov. Bistrice, v slalomu Petrun iz Brezna, v skupni oceni pa je dosegel največ točk Sevčnikar iz Frama, ki je bil prej drugi v obeh konkurencah. Med moštvi je zmagalo najbolj izenačeno iz Slov. Bistrice, v skokih pa se je spet uveljavil pred vsemi že prej omenjeni Petrun.
VIR: Jutro
TEŽKA SUNMJ
Iz Pragerskega poročajo danes nekateri listi, da je kmet Ivan Napast iz Stražgonjcev pri Pragerskem nedavno pil v raznih gostilnah na Pragerskem v družbi ruskih delavcev, ki gradijo poljsko železnico iz Pragerskega proti Majšperku. Takrat da je imel Napast pri sebi 50.000 D denarja in se je mislil 4. tm. peljati na sejem. Od tistega dne pa ni o njem ne duha ne sluha in vse iskanje je bilo doslej brezuspešno. Sumijo baje, da bi ga bili ruski delavci ubili in oropali ter truplo zakopali v sveži železniški nasip.
VIR: Tabor
20. februar 1923
DOBAVE MESA
Pri intendanturi Dravske divizijske oblasti v Ljubljani se bo vršila 20. februarja ob 11. uri dopoldne pri komandi vojnega okruga v Celju ter pri komandi mesta v Slov. Bistrici pa dne 21. februarja ob 11. uri dopoldne ustna ofertalna licitacija glede dobave mesa za potrebe garnizij Ljubljana, odnosno Celje in Slov. Bistrica. Predmetni oglas je v trgovski in obrtniški zbornici na pogled.
VIR: Jutro
20. februar 1860
ZMRZNILA URŠULA JANŽIČ
Na približno polovici poti s Treh kraljev na Pohorju do Črnega jezera stoji lesen križ. Postavljen je na mestu, kjer je 20. februarja 1860 zmrznila drvarica Uršula Janžič.
Pravijo, da je nesla iz Okoške Gore, skozi Kebelj v planino možu živež. Prej lepo vreme se je spremenilo v snežni vihar, v katerem je omagala.
Tablica na starem križu, predhodniku sedanjega, ki so ji ga postavili drvarji in je strohnel, je kazala, kako prihaja mož iskat ženo, ki od slabosti izdihne na zasneženem štoru, poleg sebe pa ima koš in vrečko moke v njem.
Sedanji križ so postavili krajani Kota.
VIR: KS Kebelj
FOTO: Urškin križ in nova tablica na križu(TD Lipa Kebelj)
Rodil se je skladatelj VIKTOR PARMA
Viktor Parma se je rodil 20. februarja 1858 v Trstu v Italiji.
Po upokojitvi se je preselil na Dunaj (Avstrija), z razpadom Avstrije pa je postalo bivanje na Dunaju vedno težavnejše, zato ga je leta 1920 k sebi povabil zakupnik pragerske kolodvorske restavracije France Dolničar. Na Pragerskem je bil namreč takrat asistent Južne železnice skladateljev sin Bruno.
V slovenski glasbi ima pomembno mesto predvsem zaradi svojih oper in operet. Je avtor prve slovenske izvirne romantične opere v treh dejanjih Urh, grof celjski in še štirih drugih.
Viktor Parma je umrl 25. decembra 1924 v mariborski bolnišnici. Pokopan je v Ljubljani.
VIR: biografski-sb.si
ZGORNJEPOLSKAVSKA CERKEV DOBI GLAVNI OLTAR IZ CERKVE V MARIBORU
Zgornjepolskavski župnik Koban je smatral obnovo cerkve za zelo potrebno stvar.
Ta dela so se mu mojstrsko posrečila.
Župnik Koban je gubernijem napisal več prošenj. Verska komisija v Gradcu mu je 20. februarja 1783 dodelila glavni oltar iz celestinske Marijine cerkve v Mariboru. Prepeljali so ga iz Maribora in na binkoštno nedeljo je bil že postavljen.
Zgornjepolskavski župnik pa od cerkvene opreme in bogoslužnih oblačil iz Studenic dolgo ni dobil ničesar, zmeraj znova so ga tolažili, naj »nekaj časa počaka«. Končno pa mu je leta 1795 cesarsko-kraljeva uprava državnega premoženja le dodelila »več bogoslužnih oblačil ter ženskih in »Jezuščkovih« oblačil iz razpuščenega samostana v Studenicah, ki jih je hranilo tamkajšnje gospostvo.
VIR: Mirko Munda: Zgornja Polskava in njena okolica, str. 114
