20. januar
Danes goduje BOŠTJAN
Ime Sebastijan oziroma Sebastjan z danes prevladujočo skrajšano obliko Boštjan izhaja iz latinskega imena Sebastianus, ki je s končnico -ianus izpeljano iz grškega imena Σεβαστoς (Sebastós). To ime razlagajo z grško besedo σεβαστoς (sebastós) v pomenu »častljiv, vzvišen, svetniški, cesarski«. Grško ime Σεβαστoς pa je pravzaprav prevod latinskega imena Avgustus (slovensko Avgust), ki se ga je prvi nadel rimski cesar Gaius Iulius Caesar Octavianus Augustus.
Moške različice imena: Bastian, Bastijan, Bošt, Bošte, Sebastian, Sebastjan, Sebastijan, Sebjan.
Ženske različice imena: Boštijana, Boštjana, Sebastiana, Sebastijana, Sebastina, Sebastjana.
20. januar
BOJAN KRIŽAJ DOSEŽE PRVO ZMAGO V ALPSKEM SMUČANJU
20. januarja 1980 je Slovenija dočakala prvo zmago v svetovnem pokalu alpskega smučanja. Zanjo je na sloviti progi Lauberhorn v Wengnu poskrbel Bojan Križaj, ki se je na zmagovalni oder do takrat že večkrat uvrstil, a še nikoli prej ni stal na najvišji stopnici.
Križaj, ki se je med prve tri prvič uvrstil decembra 1977 na slalomu v Madonni di Campiglio, je v Wengnu dobil srdit obračun z velikim tekmecem Ingemarjem Stenmarkom.
Šved je za slovenskim smučarjem zaostal 17 stotink, dobre pol sekunde zaostanka pa je nabral tretji Paul Frommelt iz Liechtensteina.
VELIČASTNA PREDSTAVITEV ZNANSTVENE MONOGRAFIJE PREOBRAZBE MESTA
V petek, 20. januarja 2023, je bila v Slomškovem domu v Slovenski Bistrici slavnostna predstavitev monografije Preobrazbe mesta, Zgodovinska, arhitekturna in umetnostna dediščina Slovenske Bistrice, avtorice dr. Simone Kostanjšek Brglez. Zanimanje za zgodovino mesta je izjemno, saj se je dogodka udeležilo več kot 300 obiskovalcev, ki so podprli izid knjige in ki so o zgodovini mesta želeli izvedeti nekaj več.
Knjigo so s svojimi nagovori na pot pospremili: Primož Rajh, predsednik Zgodovinskega društva dr. Jožeta Koropca Slovenska Bistrica, Dr. Jerneja Ferlež, etnologinja in bibliotekarka, piska uvodne besede, župan občine Slovenska Bistrica, dr. Ivan Žagar, generalni konservator Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, dr. Robert Peskar in izredni profesor z Oddeleka za zgodovino Filozofske fakultete univerze v Mariboru, ki je tudi eden od recenzentov knjige, dr. Aleš Maver.
Dr. Simona Kostanjšek Brglez je v knjigi združila in nadgradila večletne raziskave, ki so zahtevale skupno več tisoč ur dela, opravila je številne intervjuje in pogovore z domačini in sorodniki. Poleg recenzentov, dr. Marje Lorenčak Kiker, izrednega profesorja dr. Aleša Mavra in dr. Ferdinanda Šerbelja, so pri monografiji sodelovali še urednica Tatjana Štefanič, tehnični urednik Silvo Husu, besedilo je jezikovno pregledala Manuela Dajnko, avtor risbe in vektorske karte mesta je Damijan Jerič, knjigo je oblikoval in grafično pripravil Dejan Brence, fotografije so poleg avtorice prispevali Igor Unuk, Sašo Jug in Amadeja Mlakar, posamezne pa so delo drugih avtorjev ter iz javnih in osebnih arhivov. Monografijo je izdalo in založilo Zgodovinsko društvo dr. Jožeta Koropca Slovenska Bistrica, natisnjena je bila pri Florjančič tisku v nakladi 500 izvodov. Izdajo knjige sta omogočila Znanstvenoraziskovalni center SAZU in Občina Slovenska Bistrica, izid pa so finančno podprla tudi podjetja PJP, Enertec, Impol, Sajko turizem, Obzorje in Zgodovinsko društvo dr. Jožeta Koropca Slovenska Bistrica.
VIR: bistrican.si
FOTO: Jana Jeglič (levo) in avtorica dr. Simona Kostanjšek Brglez med predstavitvijo knjige (bistrican.si)
20. januar 2020
KOLESARSKA POT PO BLIŽNJEM VZHODU IN AFRIKI
Knjižnica Josipa Vošnjaka Slovenska Bistrica je v ponedeljek, 20. januarja, ob 18.30 v prostorih knjižnice pripravila potopisno predavanje Aleša Juvanca z naslovom ‘Kolesarska pot po Bližnjem vzhodu in Afriki’.
VIR: Tomaž Ajd, Štajer’c
FOTO: Aleša Juvanc (Osebni arhiv)
METALURŠKI TEHNIKI TUDI V SREDNJI ŠOLI SLOVENSKA BISTRICA
Na Srednji šoli Slovenska Bistrica bodo v šolskem letu 2016/2017 začeli izvajati nov izobraževalni program metalurški tehnik. Program je pomembna pridobitev za Občino Slovenska Bistrica in okoliške občine, predvsem za mlade, ki si še oblikujejo svojo karierno pot in imajo tako priložnost, da se v lokalnem okolju vključijo v šolanje, ki jim bo omogočilo realne izhode v zaposlitev.
Na osnovi kadrovskih potreb ter pobud in razvojnih načrtov okolja je šola pobudo za oblikovanje programa in razmestitev na Srednjo šolo Slovensko Bistrica prvič podala konec leta 2014. Njeno pobudo so z vsemi močni podprli skupina Impol, Občina Slovenska Bistrica in tudi Talum, šest okoliških občin, Zavod RS za zaposlovanje, Območna obrtna zbornica in drugi. “Končno je šola pridobila izobraževalni program, s katerim bo pomembno razširila izobraževalno ponudbo tudi na tehniško področje in se s tem v še večji meri odzivala na potrebe okolja, tudi z vizijo nadgradnje po vertikali. Do septembra bomo, ob pomoči Impola, pripravili vse potrebno za kakovostno izvedbo. Odprti del programa bomo dopolnili z vsebinami s področja barvne metalurgije in mehatronike”, je povedala ravnateljica Iva Pučnik Ozimič.
VIR: Studio Bistrica
FOTO: SŠSB
LAHKO ATTEMSI ZAUSTAVIJO GRADNJO DOMA STAREJŠIH?
Zahteva za gradbeno dovoljenje še ni vložena, bistriški Granit pričakuje, da arheološke raziskave ne bodo ovirale gradnje, do marca pa je treba rešiti lastništvo gradbene parcele
Ko sta županja občine Slovenska Bistrica Irena Majcen in direktor bistriške gradbene družbe Granit Peter Kosi podpisala kupoprodajno pogodbo za zemljišči, na katerih bo ta družba zgradila dom za starejše in stanovanja, so se zaključila velika pričakovanja. O domu starejših namreč v Slovenski Bistrici govorijo že desetletje in oskrbovanje starostnikov je bila tudi županjina predvolilna obljuba. V občinah Slovenska Bistrica, Poljčane, Makole in Oplotnica živi 4000 ljudi, starejših od 65 let, edini dom zanje pa je v Poljčanah, in sicer Dom dr. Jožeta Potrča, ki ima približno 300 postelj.
Arheologe najbolj zanima flora v parku
Bistriški dom za starejše je torej več kot nujen. Ob podpisu kupoprodajne pogodbe za zemljišče sta oba podpisnika zagotovila, da bo zgrajen v letu 2010, v njem naj bi bilo 124 postelj, vrednost objekta naj bi znašala okrog 5,5 milijona evrov, v to vsoto je všteta tudi vrednost parcele. V Granitu so napovedali, da bodo v šestih mesecih pridobili gradbeno dovoljenje in dom zgradili do roka in da bo gradnja njihova posebnost: dom bodo namreč gradili za trg, za znanega najemnika. Občina Slovenska Bistrica in dom za starejše v Poljčanah bosta Granitu plačevala mesečno najemnino v višini 25.000 evrov. Ker so pogodbo podpisali konec septembra 2008, je bilo pričakovati, da bodo doslej že opravljene arheološke raziskave. Zavod za varovanje kulturne dediščine v Mariboru tega dela ni mogel opraviti do roka, zato je družbi Granit predlagal zasebno arheološko skupino.
Delo na zemljišču med bistriškim zdravstvenim domom, letnim kopališčem in novo telovadnico se še ni začelo, arheološki pregled je lahko zelo kratek, lahko pa se tudi zavleče za nekaj mesecev. Najprej bodo z georadarjem ugotovili, kaj skriva zemlja, arheologe najbolj zanima ureditev parka in flora v njem. Po besedah direktorja Granita Petra Kosija bodo arheologi opravili površinsko in globinsko raziskavo; s pomočjo semen, ki jih bodo poslali tujemu laboratoriju, pa bodo kar se da natančno ugotovili, kaj leži na tej Attemsovi parceli. Ko že govorimo o lastnikih parcele, je treba opozoriti na nerešeno lastništvo med občino in Attemsovimi dediči. Preden bo Granit začel pridobivati soglasja, mora dobiti še spremembo lastništva, črno na belem mora biti zapisana odločitev, da je parcela prenesena v občinsko last. Zdaj obstaja le delno lastništvo, ki omogoča, da stečejo vsaj nekateri investicijski postopki. Kosi je zatrdil, da je projektna dokumentacija tako rekoč izdelana, vložena še ni dokumentacija za pridobitev gradbenega dovoljenja, zahtevek bo možno vložiti šele, ko se v celoti uredi lastništvo in ko je lastnina zapisana v zemljiški knjigi.
Možnost črpanja evropskih sredstev
Do poletja Granit ne bo potreboval bančnega posojila, naložbo bo do takrat zmogel financirati sam. V kupoprodajni pogodbi je zapisano, da najemniško razmerje traja 30 let z možnostjo izplačila predčasne ali podaljšane najemnine. Z bankami se je Granit že dogovoril lani, in sicer pred finančno krizo, vendar Peter Kosi pravi, da družba ne bi smela imeti težav pri iskanju kredita. Banki bo mesečno najemnino neposredno izplačevala poljčanska ustanova, težava lahko nastane le, če v Poljčanah ne bi izplačevali mesečne najemnine. Pogodbe o najemu dolgoročnega kredita med banko in Granitom še ni, kajti občinska uprava in dom starejših v Poljčanah iščeta možnosti za pridobitev denarja iz enega od evropskih denarnih skladov. Prebivalci teh občin torej lahko mirno čakajo na razplet naložbe. Gradnjo doma starejših lahko ustavi le dvoje: lastništvo parcele in zavrnitev dolgoročnega bančnega kredita.
VIR: Zdenko Kodrič, Večer
FOTO: Slovenska Bistrica ne more brez zapletov do doma starejših (Zdenko Kodrič)
ZDAJ TELOVADIJO NA NEKAJ KVADRATNIH METRIH
Za ure športne vzgoje je krajevna skupnost Makole Osnovni šoli Anice Černejeve iz Makol, kjer so ostali brez telovadnice, ponudila nadomestne prostore v Domu krajanov
Učenci Osnovne šole Anice Černejeve iz Makol so ostali brez telovadnice. Potem ko je pred mesecem dni z dela zidu v telovadnici padel omet, o čemer smo na naših straneh tudi poročali, so staro telovadnico, ki je v več kot sto let stari razpadajoči zgradbi, zaprli. Tako je namreč odredila inšpektorica gradbenega inšpektorata v Slovenski Bistrici Irena Štefanič, ki si je telovadnico ogledala že tisti dan, ko je odpadel omet.
Ker nove telovadnice makolski osnovnošolci še niso dobili – novogradnja ob šoli je bila predvidena že pred dvema letoma, a se je zalomilo pri denarju – so jim v Krajevni skupnosti Makole za ure športne vzgoje odstopili prostore Doma krajanov. Tam bodo učenci telovadili, dokler rekreacija ne bo možna na prostem oziroma do takrat, ko bodo odprli novo telovadnico. Pot do nove telovadnice pa bo, kot kaže, zelo dolga. Tega se predobro zaveda tudi ravnateljica OŠ Makole Jožica Kaučič, ki ne skriva razočaranja nad odnosom pristojnih do otrok. Za telovadnico občina Slovenska Bistrica namreč nima denarja, za to pa krivijo tudi krajevno skupnost Makole, ki na občini ni pravočasno vložila zahtevka za gradnjo šolske telovadnice.
“Kako dolgo bomo brez telovadnice?” se sprašuje Kaučičeva, to vprašanje pa je prejšnji teden zastavila tudi ministru za šolstvo in šport dr. Milanu Zveru, ko je ta obiskal občino Slovenska Bistrica. “Bil je presenečen, ko sem mu opisala razmere v stari telovadnici. Obljubil mi je, da bo zadevo preveril na ministrstvu. Ker se zavedam, da se lahko gradnja telovadnice zavleče, sem ga prosila, naj čim prej uredi vse potrebno, da makolski osnovnošolci ne bodo prikrajšani za ure športne vzgoje. Zdaj čakamo na zeleno luč, tudi občine Slovenska Bistrica,” je dejala Jožica Kaučič. V dvorani Doma krajanov, na nekaj kvadratnih metrih, je namreč težko telovaditi, na lepo vreme in primerne temperature za telovadbo na prostem pa bo treba čakati vsaj še tri mesece.
VIR: Sanja Verovnik, Večer
FOTO: Staro telovadnico, ki je v več kot sto let stari, razpadajoči zgradbi, so morali zapreti (Igor Napast)
20. januar 2004
ŠMARTNO BREZ ŠOLE?
Če prvega razreda ne bo na Tinju, naj bo na Šmartnem, če ne bo sedmega na Šmartnem, naj bo na Tinju
Zakaj strah pred zaprtjem osnovne šole Šmartno na Pohorju? Zakaj so ga izrazili učitelji in starši? In zakaj ne občina Slovenska Bistrica, ki je ustanoviteljica te pohorske šole?
Šol ne zapirajo čez noč, zlasti ne takšnih, kot je šola na Šmartnem, kjer 111 otrok obiskuje sedem oddelkov. Nekoč je bilo v šolo resda vpisanih dvesto otrok. Šmarska šola ni stara in od boga pozabljena ustanova, učilnice so prenovljene, telovadnica je nova, v tem kraju imajo tudi vzorno urejeno otroško varstvo, mimo vodi cesta v smučarsko središče. Vse to šteje, zato je vključitev alarma nepotrebna. Ministrstvo za šolstvo in občinska uprava ne bosta kar tako pomislila na zapečatenje šolskih vrat. Nasprotno. Trudila se bosta, da izpeljeta devetletni program v vseh možnih razsežnostih. Ali pa tudi ne. Prav zavoljo tega dvoma so na Šmartnem sprožili alarm, v njem se pravzaprav skriva strah pred izgubo učiteljskih mest. In navsezadnje: učitelje čakata tudi zahtevni program devetletke in kombinirani pouk, ki je trd oreh za otroke, starše in učitelje. Tudi izbirne vsebine bodo povzročale nekaj težav.
Navzlic vsemu je treba poudariti, da šol, kakršna je na Šmartnem, ni veliko. Že okolje ponuja možnosti. Ali niso v tem kraju odkrili najstarejše romanske freske na Slovenskem? Ali ni blizu rimski kamnolom belega marmorja? Ali ni tod narava manj okrnjena kot v dolini? Ali ni zrak na Šmartnem boljši kot v Slovenski Bistrici? Ali ni bolje imeti otroke v “družini”, ki šteje sto ljudi, kot v taki s tisoč? To je le nekaj drobcev iz ponudbe za izbirne vsebine nove devetletke. V dolini je sicer imenitno, da ne rečemo urbano okolje, ampak v dolinski šoli je v razredih desetkrat več otrok kot na hribu. In v dolini je strahoten promet.
Na Šmartnem so odkrili rešitev za obstoj šole. Rešili naj bi jo s skupnim šolskim okolišem, kar pomeni, da bodo lahko poleg staršev svoje mnenje o vpisu izražali tudi učitelji oziroma ravnatelji. Če bo občinski svet sprejel odlok o skupnem šolskem okolišu, potem bodo ravnatelji lahko trkali na vrata in vabili otroke v svojo šolo. Ravnateljica šole Šmartno na Pohorju bo zagotovo zavila v Kočno, Devino in Kovačo vas in v teh vaseh poiskala stik s starši in otroki. Obstaja pa možnost, da bo tam srečala ravnateljico z Zgornje Polskave in ravnatelja bistriške šole, ki bosta tam z enakim namenom. Mogoče bi bilo dobro razmišljati o novi obliki sodelovanja med šolami: če prvega razreda ne bo na Tinju, naj bo na Šmartnem; če ne bo sedmega na Šmartnem, naj bo na Tinju ali Keblju. Je to mogoče? Bodo učitelji sprejeli takšno možnost
VIR: Zdenko Kodrič, Večer
FOTO: Šmartno na Pohorju (KS Šmartno na Pohorju)
BISTRIŠKI GRANIT »RUŠI« OBČINSKE MEJE
Zgradili so si trdne temelje
Tudi bistriški gradbinci okušajo da razmere v gradbeništvu niso rožnate • Bolj kot v domači občini so se uveljavili pri sosedih, kjer pa pogosto ščitijo tudi domače zidarje
Kot je na tiskovni konferenci poudaril Peter Kosi, direktor Granita iz Slovenske Bistrice, so v podjetju lanski poslovni cilj uresničili in tudi presegli. Pred letom so menili, da bod0 uspešni že, če bodo preživeli brez večjih težav, poslovni rezultati pa kažejo, da so dobro gospodarili.
»Dejstvo, da še nismo imeli blokiranega žiroračuna, seveda še ne pomeni, da nimamo težav. Srečujemo se s prav takimi kot slovensko gradbeništvo nasploh, vendar smo že pred leti sprejeli odločitev, ki pomeni, da brez dobrega dela slehernega zaposlenega ni mogoče računati na uspehe. Že v letu 1992 smo se iz dokajšnje lokalne anonimnosti predstavili širši regiji in celo državi, pridobili smo nekaj republiških investitorjev in sodelovanje že teče,« je povedal Peter Kosi ter dodal, da imajo še največ težav v delovni enoti Stranske dejavnosti. kjer bodo poslovno leto končali z nekaj odstotno izgubo.
»Pozna se, da ljudje vse manj gradijo, in zato smo se usmerili v novo delo. Prav v tej enoti smo namreč lani izpeljali največjo investicijo, ko smo kupili postrojenje za izdelovanje betonskih tlakovcev in se v prvem letu proizvodnje uvrstili na drugo mesto med izdelovalci le-teh.
Samostojno deluje še enota Kamnolom, kjer prodaja upada zaradi vedno večjih transportnih stroškov, največ pa pričakujemo od Gradbene operative, kjer je bila lanska realizacija 450 milijonov tolarjev, vendar le 65 milijonov v domači občini, vse ostalo delo smo si morali poiskati drugod: največkrat v Gornji Radgoni, Šmarju pri Jelšah in v Mariboru. Prav v tej občini kjer smo sodelovali tudi pri revitalizaciji mnogih zgodovinsko pomembnih objektov, v zadnjem času vse bolj ščitijo domače gradbenike, vendar menim, da bomo zaradi pridobljenih referenc dobivali delo tudi v prihodnje,« je povedal direktor Kosi.
V Granitu iz Slovenske Bistrice je zaposlenih 240 delavcev, tačas končujejo poslovno-trgovski objekt v Poljčanah, ki so ga gradili za trg in večino pritličnih prostorov prodali. Zdaj se pripravljajo tudi na začetek gradnje delavnic v tako imenovani proizvodni coni (na relaciji Slovenska Bistrica—Črešnjevec) in jih bodo prvim kupcem lahko predali konec poletja.
VIR: Slavica Pičerko, Večer
270 ŠOLANIH DELEGATOV
Samoupravni delegatski sistem zahteva od svojih nosilcev vse več znanja — in pred tremi leti so v Celju začeli delegatsko šolo, ki je bila prva te vrste v Sloveniji in Jugoslaviji. Celjanom so sledili tu di v Slovenski Bistrici, kjer je doslej uspešno končalo to že ustaljeno obliko izobraževanja 270 delegatov. O tem, kako poteka usposabljanje delegatov v slovenskobistriški občini, je stekla beseda s Stankom Šego, vodjo družbenega izobraževanja pri delavski univerzi v Slovenski Bistrici.
»Prvi poskusi – po celjskem vzoru – za usposabljanje delegatov segajo v december 1976. leta. Šolanje ni potekalo povezano. Odločili smo se za način oddelkov, šolanje pa traja teden dni.«
Kakšen je učni program in seveda osnovni namen enotedenskih predavanj?
»Program smo prevzeli po Celjanih in ga seveda prilagodili našim potrebam. Kot predavatelji sodelujejo skorajda vsi družbenopolitični in prosvetni delavci naše občine. Šola ni namenjena samo delegatom marveč tudi drugim občanom in samoupravljavcem. Na tak način skušamo zapolniti nekatere praznine, ki jih je nakazala delegatska praksa.«
Kako delegati, ki so končali šolo, ocenjujejo njeno vsebinsko zasnovo?
»Imam nekako poseben občutek, da ljudje vedno prihajajo z rahlim nezaupanjem, ob tem pa moram dodati, da v naši občini odziv delovnih organizacij ni bil takšen, kot smo pričakovali. V pogovorih z delegati — prirejamo jih ob končanem šolanju — pa se je izkristalizirala ocena, da je šola izpolnila pričakovanja in s tem zadano nalogo. Veliko novopečenih delegatov meni, da bi morala šola trajati dalj časa, da bi si delegati poglobili pridobljeno znanje in ga pozneje uspešno prenesli v prakso.«
Kakšni so vaši načrti v letošnjem letu?
»Sedaj že zbiramo prijave za nov ciklus predavanj, ki jih bomo najverjetneje nadaljevali prihodnji mesec. Želimo si izpopolniti program in dati obiskovalcem šole še več znanja, potrebnega za opravljanje delegatskih funkcij.«
VIR: Ž. R., Večer
FOTO: Stanko Šega, vodja družbenega izobraževanjapri delavski univerzi (Večer)
DELAVCI TOVARNE OLJA ODOBRAVAJO NAČIN PRODAJE INDUSTRIJSKEGA BLAGA
Danes so delavci Tovarne olja v Slovenski Blstrlci razpravljali na svojem sestanku o novem načinu prodaje indutrijskega blaga. O tej odredbi so prvič razpravljali takoj po objavi. Ker pa si v nekaterlh vpašanjih niso bili na jasnem, če jih razlagajo pravilno, so zaprosili, da bi jim nekdo z okraja prišel pojasnit. Iz Poljčan je prišel tov. Štefanič, ki jim je v kratkih besedah pojasnil pomen in smisel uredbe, nato pa prosil, da bi postavljali vprašanja. ki jm niso jasna.
Diskusija je bila živahna, postavlJali so vprašanja, a utdi iznašali svoje misli. Do nejasnosti je prišlo predvsem zaradi tega, ker je med samimi trgovskimi nameščenci po izidu uredbe prišlo do nejasnosti in se je primerilo. da je neka oseba plačala kupljeno blago le s točkami brez tega, da bi 20 % plačala v denarju. Ko je tov. Štefanič pojasnil to nepravilnost, so postavili vprašanje, koliko velja ena točka stare industrijske nakaznice. Menili so da 12 din, čeprav velja 12 bonov: to je 12 krat 4 din, kar je seveda velika razlika. S pojasnili so bili bili zadovoljni, kajti če bodo poučeni, jih ne bo mogel nihče niti namenoma niti vsled nejasnosti izrabljati. Izražali so splnšno zadovoljstvo nad novim načinom prodaje industrijskega blaga, kajti tako bodo lažje izbirali in kupovali predmete, k jih najbolj rabijo, bez ozira na to, v kateri tregvini jih bodo našli. Smatrajo, da bo odprava privilegijev v trgovini dobro vplivala na preskrbo.
VIR: -e, Vestnik
20. januar 1930
OTVORITEV ZAČASNAGA HANGARJA V MARIBORU – ZASLUGE IMAJO TUDI BISTRIČANI
Cerkveni akt blagoslovitve hangarja – Krst moravčevega aviona »lastavica« – Polet po krstu
Danes dopoldne se je izvršila na letališču na Teznu pomembna slovesnost, prva svoje vrste ne le v Mariboru ampak sploh v vsej Jugoslaviji. Bil je otvorjen in blagoslovljen zasebni hangar in krščen prvi športni aeroplan. Slovesnost, kateri je prisostvovala izredno velika množica občinstva iz mesta in iz okolice, je otvoril ob 11. uri g. predsednik aerokluba »Naša krila«, gimn. ravnatelj g. dr. Tominšek in pozdravil navzoče /…/ Hangar bi se brez požrtvovalnosti ne katerih posameznikov ne bi bil mogel zgraditi. Posebne zasluge zanj pa so si stekli gg. grof dr. Ferd. Attem s iz Slov. Bistrice, g. Ivan Žuraj iz Slov. Bistrice, g. ing. Milan /…/
VIR: Mariborski večernik Jutra
20. januar 1899
ZGORNJA POLSKAVA S SLOVENSKIM ŽUPANSTVOM
20. januarja 1899 je časnik Domovina zmagoslavno objavil, da se je zgodilo nekaj, kar še mesec dni prej nihče ni upal niti pomisliti. Slovensko županstvo je dobila tudi Zgornja Polskava, čeprav naj bi zgornjepolskavski nemškutarji v svoji oholosti napovedovali, da bo Polskava prej tekla nazaj in gor na Pohorje, preden bo občina dobila slovenskega župana. Za župana je bil izvoljen Štefan Jurko s Sel, za občinske svetovalce pa Josip Hojnik, Franc Pivec in Janez Bogatič. V časniku so dodali: »Nadejamo se, da tudi naša občina zdaj ko ima tako odločne može na čelu, kmalu stopi v vrsto onih, ki prosijo za slovensko vseučilišče in nadsodišče v Ljubljani, za enakopravnost slovenskega jezika v uradih in na železnicah. Trebalo bode delovati, da bode dobila naša pošta dvojezične napise in dvojezični poštni pečat, ki je itak že popolnoma obrabljen. – Torej na delo, rodoljubi! Mudi se!«
VIR: Mirko Munda: Zgornja Polskava in njena okolica, str. 249
20. januar 1544
DAVČNA PRIJAVA PRIORICE STUDENIŠKEGA SAMOSTANA LETA 1544
Po davčni prijavi, ki jo je odposlala priorica iz Studenic v Gradec 20. januarja 1544, je po predpisanih navodilih takrat nanesla za davčno osnovo le 135 imenjskih funtov. V njej je bilo zapisano, da sprejme samostan letno 73 goldinarjev, 1 šiling in 10 srebrnikov, činžne pšenice 9 dunajskih mutov (dunajski mut meri 30 mecnov, tj. 1181 litrov), rži 2 muta in poldrugi mecen, ovsa 6 mutov in 19 mecnov, vina 2 dunajska dreilinga (dunajski dreiling meri 24 veder, tj. 1008 litrov) in 17,5 veder, 69 kopunov, 199 kur, 2175 jajc, 140 čehulj prediva, 5 škafov zdroba, 32 posod (masl) medu, 3500 kolov za vinograde; nadalje so sprejeli od cerkvene desetine 2 muta in 29 mecnov pšenice, 2 muta in 21 mecnov rži, 1 mut in 28 mecinov ovsa, 2 dreilinga in 8 veder vina; od sogornikov gornine 2 dreilinga in 21 veder; zapisano je bilo, da samostanski vinogradi v lastni obdelavi prinesejo 100 goldinarjev, gozdovi pol goldinarja in da ima samostan še izven štajerske dežele za dobre 4 goldinarje dohodkov.
VIR: Jože Koropec, Zbornik občine Slovenska Bistrica I., 1983, str. 129
