20. julij
Danes goduje MARJETA
Ime Marjeta je nastalo verjetno iz oblike Margeta, ki je skrajšana iz Margareta. Ta izhaja iz latinskega imena Margarita oziroma grškega Margarítês in se povezuje z grško besedo margarítês v pomenu »biser«. V južnoslovanskih jezikih imenu Marjeta pomensko ustreza ime Biserka.
Ostale različice imena: Eta, Greta, Grete, Greti, Gretica, Gretka, Magi, Marga, Margaret, Margareta, Margarete, Margaretka, Margarita, Margit, Margita, Margerita, Margeta, Margot, Marijeta, Marjetica, Marjetka, Megi, Meta, Meti, Metka, Pegi, Rita.
20. julij 1923
V TRBOVLJAH SE PRIČNE SPLOŠNA RUDARSKA STAVKA
V vseh revirjih Trboveljske premogokopne družbe (TPD) se je 20. julija 1923 začela splošna rudarska stavka, v kateri je sodelovalo 9400 rudarjev. Vodil jo je akcijski odbor, sestavljen iz zastopnikov vseh treh slovenskih sindikalnih central. Rudarji so zahtevali zvišanje mezd in izboljšanje nekaterih socialno zavarovalnih pogojev. Oblast ni popuščala, premog TPD je nadomeščala z bosanskim. Uporabila je vojaško in orožniško silo in 17. septembra štrajk zlomila. TPD je odpustila na stotine rudarjev, ki so si delo poiskali v tujini, v Franciji, Belgiji in na Nizozemskem. To je bila zadnja velika stavka v povojnem socialnem vrenju.
PETA NA EVROPSKEM PRVENSTVU
Twirling in mažoretni klub Pet elementov Slovenska Bistrica med najboljšimi v Evropi
Tudi Nuša Detiček in Eva Mlakar, članici Twirling in mažoretnega kluba Pet elementov Slovenska Bistrica, sta bili del slovenske reprezentance na nedavnem evropskem prvenstvu. Tekmovanje pod organizacijo Italijanske twirling zveze in Svetovne twirling zveze W.B.T.F. je bilo v začetku julija v italijanskem mestu Busto Arsizio v neposredni bližini Milana. Nastopili sta v konkurenci štirinajstih, pod vodstvom trenerke Nastje Keršič in ob spremstvu staršev. Prvi dan tekmovanja sta dekleti po opravljenih obveznih elementih, ki predstavljajo 25 odstotkov ocene, pridobili odlično štartno številko za kvalifikacijski nastop v kategoriji Freestyle Junior Women. Po kvalifikacijskih nastopih sta se obe uvrstili v polfinale – Nuša s petnajstim mestom in Eva z osmim. Po odplesanem polfinalnem delu je Nuša Detiček nadgradila svoj dosežek iz kvalifikacij in zasedla eno mesto višje, Eva Mlakar pa se je uvrstila v finale. Z odličnim finalnim nastopom je presegla pričakovanja in osvojila peto mesto med štiriinštiridesetimi tekmovalkami. Trenerka Keršičeva po vrnitvi ni skrivala zadovoljstva: “Izredno smo ponosni na Evo in Nušo, saj sta presegli zastavljene cilje. Hkrati čestitamo tudi preostalim članom reprezentance za dosežene rezultate. V skupnem seštevku je Slovenija zasedla četrto mesto, takoj za Francijo, Italijo in Španijo. S tekmovanja se vračamo z dodatno motivacijo za delo naprej, saj začenjamo priprave na naslednjo mednarodno tekmovanje. Obe bosta namreč poleti nastopili na tekmi svetovnega pokala.
VIR: Tomaž Ajd, Štajer’c
FOTO: Od leve: Eva Mlakar, Nastja Keršič in Nuša Detiček (Arhiv Tkm5e)
SPOZNAVALI SO DEDIŠČINO
Že sedmo leto zapored so pripravili poletne ustvarjalne delavnice
Zavod za kulturo Slovenska Bistrica je v začetku julija že sedmo leto pripravil poletne ustvarjalne delavnice. Vodja delavnic Ursula Hribernik je povedala, da so otrokom znova ponudili zanimive, dinamične in poučne delavnice, na katerih so spoznavali kulturno in naravno dediščino svojega kraja. “V ponedeljek so se potopili v svet pravljic in lutk, v sredo so ustvarjali z Mileno Antonić na restavratorski delavnici, v četrtek so se z Andrejo Senegačnik podali na pravljični potep po grajskem parku, v petek pa so spoznavali grške bogove, ki jih je upodobil grajski freskant Franz Ignaz Flurer na glavni stropni freski v slavnostni dvorani gradu,” je razložila Hribernikova. Letošnjih delavnic, za katere je bilo treba odšteti le pet evrov za cel teden, se je udeležilo petnajst otrok. “Na delavnicah sem se imela zelo lepo. Najbolj fajn mi je bilo takrat, ko smo lepili koščke zlatih lističev na okvir. Spoznala sem tudi novo prijateljico Evo,” je o svoji izkušnji povedala Ema, ki je v Bistriškem gradu ustvarjala že četrto leto.
VIR: Tomaž Ajd, Štajer’c
FOTO: Mladi so spoznali veliko novega o znamenitostih svojega kraja (Arhiv ZZK Slovenska Bistrica
TRAJKOVIČ OSVOJIL BRONASTO MEDALJO
Ivan Trajkovič je v soboto, 20. julija 2013, na svetovnem prvenstvu v tekvondoju v Mehiki osvojil bronasto medaljo. Z odlično taktiko je dobil tri borbe, polfinalno pa je zaradi poškodbe desne noge moral predati. Ob uvrstitvi v polfinale si je Trajkovič zagotovil vsaj bron, vendar je plačal davek udarca, ki ga je dobil v prvi borbi. Dvoboj proti Gabonču Obameju, prvemu nosilču kategorije nad 87 kilogramov, je moral kljub naporom maserja Maria Dus aka predati. Ivan Trajković: »Splačalo se je stisniti zobe, malo potrpeti in priti do želenega rezultata. Na koncu se dobro in slabo izenačita. Tale županov sprejem mi je zelo všeč. Kljub temu da treniram za mariborski klub, sem še vedno Bistričan, zato sem vesel, da so me povabili. Za športnike je v redu, če domače okolje prepozna njihov trud. Bistrica je v tem smislu hvaležna občina.«
VIR in FOTO: Informator
20. julij 2005
GRAJSKI PARK ČAKA NA DRŽAVO
Slovenska Bistrica – Eno od poletnih neurij je v bistriškem grajskem parku pripomoglo, da je padel skoraj 400 let stari hrast, a kaže, da zaradi tega žalujejo le redki posamezniki, ki se zavedajo izjemnosti parkovnega lepotca v središču mesta. Država je pred leti grad in tudi grajski park razglasila za prvovrstno kulturno dediščino, vendar pa ji v nekaj letih ni uspelo določiti skrbnika in tudi zagotoviti denarja za nujno vzdrževanje parka. To sedaj praktično na črno počne bistriški občinski Zavod za kulturo, ki pa seveda za zahtevne posege nima dovolj denarja. Sodelavci Zavoda za varstvo narave in Zavoda za varstvo kulturne dediščine ugotavljajo, da je v parku vsaj še šest dragocenih drevesnih vrst, ki bi jih morali sanirati, predvsem pa bi se morali vnovič lotiti biološke razbremenitve v edinstvenem gabrovem drevoredu. To pomeni, da je nujno treba porezati krošnje. Dela, ki bi jih morali opraviti pozno jeseni, bodo stala okoli tri milijone tolarjev, te pa mora zagotoviti ministrstvo za kulturo. Doslej je za vzdrževanje parka skrbela predvsem občina Slovenska Bistrica, ni pa odveč, če zapišemo, da bi za dosaditev redkih drevesnih vrst v parku, ki je zasnovan po angleškem vzoru, potrebovali vsaj šest milijonov tolarjev.
VIR: D. U., Delo
FOTO: Grajski park (Peter Bradan)
BISTRIŠKI OSNOVNOŠOLCI SEPTEMBRA V NEKDANJO SREDNJO ŠOLO
Majcnova po stotih dneh županovanja pravi, da je prejšnji koalicijski dogovor še vedno trden – V novi obrtno-podjetniški coni naj bi bilo dela za 500 ljudi – Mesto potrebuje novo šolo, Makole pa telovadnico
Irena Majcen je zmagala na nadomestnih županskih volitvah v Slovenski Bistrici potem, ko je bil prejšnji župan dr. Ivan Žagar imenovan za ministra za lokalno samoupravo in regionalno politiko. Mineva sto dni njenega županovanja.
Prejšnji župan Ivan Žagar je v občinskem svetu imel zanesljivo podporo. Kakšno je vaše sporazumevanje z občinskimi svetniki z leve in desne politične opcije?
“Že pred nadomestnimi volitvami sem govorila, da bodo tudi zame veljali prejšnji koalicijski dogovori. Znan je dogovor med SLS, SDS, NSi in mladimi. V tej koaliciji je zdaj še stranka DeSUS, ki sem jo k sodelovanju povabila v volilni kampanji. Po volitvah nekatere stranke tega dogovora niso želele spoštovati in z njimi sem morala uskladiti kar nekaj političnih in razvojnih pogledov.”
Bo treba zaradi tega spremeniti prejšnji koalicijski dogovor?
“To je ustni dogovor med SLS in SDS. Pogovor med strankama je bil kmalu po nadomestnih volitvah. Ta pogovor je bil vroč. Mislim, da so se čustva in strasti umirili in zdaj je lažje delati. Nekateri so, na primer, zahtevali, da znotraj občinskega sveta ustanovimo nove odbore. Temu jaz in SLS nisva bili naklonjeni, odbore sva zavrnili. Mislim, da niso potrebni, kajti občinski proračun za letos je sprejet in treba ga bo uresničiti brez vmešavanja odborov. Zaradi bistriške obrtno-podjetniške cone se tudi že ve, kako bo naravnan prihodnji proračun. Odbori, o katerih so nekateri govorili, bi bili zaradi tega brez manevrskega prostora, odločati tako in tako ne bi mogli. Kljub vsemu lahko zatrdim, da koalicijski dogovor med strankami velja.”
Omenili ste obrtno-podjetniško cono. Kaj občina pričakuje od nje?
“Podjetjem in zasebnikom bomo omogočili izgradnjo novih poslovnih in proizvodnih prostorov. Nekaj podjetij se bo preselilo iz Impolove industrijske cone, nekaj pa bo novih. Tisti, ki bodo prišli iz Impola, ne bodo zaposlovali novih ljudi, to bodo storili tisti, ki bodo v coni odprli nova podjetja. Sodeč po projektih naj bi bilo v coni okrog 500 novih delovnih mest. Zaposlili pa naj bi ljudi s srednjim, višjim in visokim nivojem znanja. Cona je v začetni fazi, moja naloga je, da občina proda sedem hektarov zemljišč v coni, ki sicer meri 27 hektarov. Ostala zemljišča bodo prodajali lastniki – bodisi občini ali investitorjem. V ceni občinskega zemljišča bosta ceni za parcele in komunalne opremljenosti. Tisti, ki bodo zemljo kupovali od privatnikov, bodo pri njem plačali le zemljišče, občini pa ob izdaji gradbenega dovoljenja prispevek za komunalno ureditev parcele.”
Letos močno deževje povzroča škodo. Kaj boste ukrenili v zvezi z nevarnostjo, ki grozi ljudem na Zgornji Polskavi, in kdaj bo urejena Kolodvorska ulica v Slovenski Bistrici?
“Najprej bo treba oceniti škodo, ki jo je povzročilo deževje. Komisija za škodo v kmetijstvu je na terenu in škodo ugotavlja. Kličemo tudi oškodovance, da prijavijo škodo. Prav tako dela komisija, ki ugotavlja škodo na cestah. Obe komisiji sta povezani z regijsko. Za povrnitev stroškov zaradi škode v kmetijstvu bo treba še nekoliko časa počakati, medtem ko bomo ceste začeli popravljati takoj. Kar nekaj jih je, ki so močno poškodovane in jih bo treba v celoti obnoviti. Za Zgornjo Polskavo lahko rečem naslednje: prvo strokovno rešitev smo ljudem predstavili minuli petek. S skladom kmetijskih zemljišč se tudi že dogovarjamo in mislim, da bodo hiše rešili z odvodnjavanjem v vinogradu. Vodo s tega območja bo treba speljati v reko Polskavo. Kolodvorsko ulico v Slovenski Bistrici bomo uredili jeseni ali prihodnje leto, ko bo Komunala uredila priklope iz obrtno-podjetniške cone na čistilno napravo.”
V svojih predvolilnih obljubah ste omenjali skrb za starejše ljudi. Kaj boste storili zanje? Govori se o gradnji doma za ostarele in o varovanih stanovanjih v Slovenski Bistrici.
“Pri investitorjih je občina že preverjala možnosti za gradnjo doma za ostarele. Nekateri so celo navdušeni nad naseljem za starostnike. Komisija za vprašanja starejših pri občinskem svetu spremlja pogovore, trdnega načrta še ni, res pa je, da bo občina zagotovila komunalno opremljeno zemljišče, investitor pa mora izvesti celotno naložbo. Komisija še tehta odločitev o tem, koliko stanovanj naj bi bilo za starejše in kakšne kakovosti. Ogledali smo si dom v Ljutomeru, nova predstavitev bo prihodnji teden in do naslednjih volitev bo zagotovo znano, kakšen dom naj bi zgradili v Slovenski Bistrici. Odločitev o gradnji pa je v pristojnosti občinskega sveta.”
Turizem v občini ne more zaživeti. Medtem ko občina izdeluje projekt turističnega razvoja, se turistična društva prepirajo s turistično zvezo. Tudi zavoljo tega je turizem na občinski ravni v slabem položaju. Kaj nameravate storiti na tem področju?
“V občini obstajajo pravzaprav tri turistične ravni: prvo predstavlja turistična zveza, drugo turistična društva, povezana s TD Ajda, tretjo pa Studeničani, ki se zavzemajo za turistični razvoj Dravinjske doline. Obstajata pa še destinaciji Trije kralji in Zarja na Pohorju. To kaže, da bistriške podjetnike zanima turistična dejavnost. Tudi društva se zavedajo tega, vsi skupaj pa so prepričani, da bi od turizma lahko živeli. Nesoglasja med zvezo in društvi so predvsem na osebni ravni in žal mi je, da se prepirajo med seboj. V razvoju turizma sta dva koncepta. Enega predstavljajo društva, drugega pa višja raven, ki zajema prireditveno dejavnost in kakovostno turistično ponudbo. Solistični nastopi turizmu bolj škodijo, kot koristijo.”
V šolstvu je še nekaj neizpolnjenih načrtov. Kakšne so možnosti za gradnjo druge osnovne šole v Slovenski Bistrici in telovadnice v Makolah?
“Občina Slovenska Bistrica je največja nemestna občina v Sloveniji in prav zaradi tega ima toliko investicij v šolstvu. Skoraj vse občine so si že uredile šole. To so zmogle, ker imajo šolo ali dve, bistriška pa je v povsem drugačnem položaju. Občina je dobro zastavila naložbeno politiko v šolstvu – večina šol je obnovljena – uspešno je prestala prehod v devetletko, res pa je, da bo treba obnoviti telovadnico v Makolah in zgraditi drugo osnovno šolo v Slovenski Bistrici. Bistriška osnovna šola je v težkem položaju: v novem šolskem letu bodo morali otroci petih razredov obiskovati pouk v šoli, kjer je gostovala srednja šola. Septembra bo treba otrokom zagotoviti varno pot v šolo, malico in kosilo. Šola je največja v Sloveniji, obiskuje jo namreč nad tisoč učencev. Občina si mora prizadevati, da ministrstvo za šolstvo in šport naložbo uvrsti v državni proračun. Sami ne bomo mogli zgraditi šole, njena vrednost namreč znaša okrog milijarde tolarjev. Bržkone pa šole ne bomo gradili s samoprispevkom. Občina mora zagotoviti 60 odstotkov denarja, država pa ostalo. Slovenska Bistrica ima prednost pred Makolami. Kar zadeva makolsko telovadnico, pa naslednje: šola ne potrebuje le telovadnice, ampak tudi knjižnico, prostor za vrtec, urediti bi bilo treba še kletne prostore v stari telovadnici. Makole čakajo na soglasje v ministrstvu za šolstvo in šport. Medtem bo občina načrt razširila in ga ponovno predstavila ministrstvu. Makole so tako rekoč še vedno v začetni fazi. Zato bodo morali otroci še naprej telovaditi v domu krajanov.”
VIR: Zdenko Kodrič, Večer
FOTO: Irena Majcen (Janko Rath)
Umrl je agronom JOŽEF SPANRING
Prof. dr. Jožef Spanring, agronom in publicist, se je rodil 19. maja 1923 v Dobu pri Domžalah.
Svoje otroštvo je preživel v Hošnici pri Laporju, kjer je obiskoval tudi osnovno šolo (1929−34), gimnazijo pa je končal v Ljubljani leta 1942.
Od leta 1942−43 je bil interniran v Italiji, nato pa so ga Nemci mobilizirali na prisilno delo (Arbeitsdienst – delovni tabor).
Po koncu 2. svetovne vojne je začel s študijem agronomije na Poljoprivredno šumarskom fakultetu v Zagrebu (Hrvaška) in ga leta 1949 tudi uspešno zaključil. Leta 1977 pa je še doktoriral na Biotehniški fakulteti v Ljubljani.
V okviru svojega raziskovalnega dela je od leta 1961 sodeloval v skupini za proučevanje samoniklega rastlinstva v Jugoslaviji, ki je v sodelovanju z ameriškimi znanstveniki proučila več kot 1500 različnih rastlinskih vrst.
Jožef Spanring je umrl 20. julija 2010 v Ljubljani.
VIR: biografski-sb.si
LOŽNIŠKA NOČ
Gostilna pri Janezu na Ložnici priredi , v petek, 20. julija 1990, ob 18. uri že v začetku julija načrtovano Ložniško noč (odpadla je zaradi slabega vremena). Goste bosta zabavala Franc Košir in Alfi Nipič s svojim ansamblom.
VIR: Večer
FOTO: Wikipedija
MARSIKDO SE BO MORAL ODREČI KOKOŠIM, ZAJCEM IN PRAŠIČEM
Tudi 300 dinarjev kazni
Bistriški občinski odborniki so slednjič sprejeli odlok, ki prepoveduje gojenje domačih živali na nekaterih območjih v stanovanjskih zgradbah v občini Slovenska Bistrica
Določila o prepovedi reje domačih živali v nekaterih krajih bistriške občine je občinska skupščina Slovenska Bistrica dobila že leta 1959. Vendar je bil ta odlok premalo natančen in ga sploh niso izvajali. Kazni so bile zelo skromne, saj so znašale od 6 do 20 dinarjev.
Na sejah občinske skupščine so že večkrat govorili o tem, zakaj ne sprejmejo novega, ki bi bil bolj učinkovit. Slednjič so občinski odborniki nov odlok sprejeli. Reja domačih živali je ponekod v občini Slovenska Bistrica povzročala precej nevšečnosti, v starih stanovanjskih zgradbah, v katerih so stanovalci postavljali kurnike in svinjake brez kanalizacije in gnojnih jam. Mnoge prebivalce sta motila smrad in nesnaga. Poseben problem zaradi reje domačih živali je v bistrškem gradu ter v naselju v Zgornji Bistrici ob potoku pri zdravstvenem domu. Podobno je bilo tudi pri stanovanjskih blokih v Oplotnici. Skratka, neprijetnosti so nastajale tam, kjer Je na manjšem prostoru veliko ljudi. Pomanjkanje pravilno urejenih gnojišč in tekališč za živali je pomenilo v strnjenih naseljih nevarnost razploda mrčesa in glodavcev, s tem pa tudi širjenja nalezljivih, zlasti črevesnih bolezni.
Odlok je sicer tu, nekatera določila so dokaj neposredna, vendar še vedno ni povsem jasno, kako ga bodo izvajali. Kazni pa so precej višje kot doslej in bodo morda pripomogle, da se bodo ljudje uklonili in tam, kjer reja domačih živali ni dovoljena, pospravili kurnike, zajčnike in svinjake. Nekaj kur se prav gotovo ne bo več splačalo gojiti, če bodo morali plačati 300 dinarjev kazni.
VIR: jc, Večer
GASILCI VABIJO
Gasilsko društvo Slovenska Bistrica je vabilo na veliko gasilsko slavje in tekmovanje tudi z oglasom v časniku Večer.
VIR: Večer
Umrl je kmet in društveni delavec IVAN KOROPEC
Ivan Koropec se je rodil 19. novembra 1895 v Novi vasi pri Mariboru.
Priženil se je k Mariji, rojeni Samuh, na kmetijo na Bukovcu pri Zgornji Polskavi. V zakonu so se jima rodili Marija (*1920, poročena Rot), Jože Koropec in Blažek (*1927, umrl še isto leto).
Leta 1937 mu je žena Marija umrla. Ne dolgo za tem je hudo zbolel tudi Ivan in moral je na zdravljenje na Golnik, kar je bilo takrat plačljivo in je močno izželo kmetijo.
Ko je ozdravel, se je poročil z Justino, rojeno Orož, iz Zreč, in kmetija si je z njeno doto ponovno opomogla in postala še naprednejša. Leta 1946 se mu je v tem zakonu rodil še četrti otrok, sin Anton.
Koropec je bil referent narodne imovine, v kraljevini je bil občinski odbornik, med NOB pa podpornik OF in sekretar odbora OF v Bukovcu. Leta 1945 je bil član krajevnega narodnega odbora (KNO) Zgornja Polskava.
Domačija Koropčevih je bila med naprednejšimi v kraju. Imeli so mlatilnico, kovačijo, prešo, veliko živine in nekaj časa tudi trgovino.
Bil je aktiven društveno-kulturni delavec in bil nekaj časa tudi župan Zgornje Polskave. Pred izgradnjo kulturnega doma na Zgornji Polskavi je imela dramska skupina vaje kar v njihovi hiši, igrali pa so v dvorani Hrastnikove gostilne. Ivan je bil igralec in režiser, pa tudi prvi predsednik kulturnega društva na Zgornji Polskavi.
Ivan Koropec je umrl 20. julija 1969 na Zgornji Polskavi, kjer je tudi pokopan.
VIR: biografski-sb.si
V SLOVENSKI BISTRICI USTANOVILI OKRAJNO DELAVNICO GUMBOV
20. julija 1950 so ustanovili v Slovenski Bistrici okrajno delavnico gumbov. V začetku komaj šestčlanski kolektiv je prejel le za 323.000 din nepremičnin, strojev in obratnega inventarja ter 100.000 din posojila za obratna sredstva. Rezultat v letu ustanovitve: 6150 kosov steklenih gumbov in skoraj štiri milijone dinarjev skupnega dohodka. Število zaposlenih se je zvišalo na 19 ljudi. Leto dni pozneje, ko se je provizorična tovarna sanitetnega materiala združila z domžalsko so podjetni slovenskobistriški steklarji, ki so prišli iz znane tovarne v Rogaški Slatini, dobili nove prostore. Število zaposlenih je poraslo ob koncu leta na 84 ljudi. Kolektiv je ustvaril že nad 19 milijonov dinarjev skupnega dohodka. Leto 1952 je pomembno za podjetje predvsem iz dveh razlogov: utrdilo se je delavsko samoupravljanje in kolektiv je glede na vedno večje zahteve tržišča razširil sortiment svojih izdelkov. Skupni dohodek je porasel že na 41 milijonov dinarjev. Leto 1953 je bilo leto naporov in borbe za obstanek ter za nadaljnji razvoj podjetja. Problem topilne peči še vedno ni bil rešen. Kolektiv si je pri OLO Maribor sposodil milijon dinarjev, se odpovedal delu plač in razen tega priskočil na pomoč tudi s prostovoljnim delom. Peč so dogradili do 10. oktobra in čeprav je še ni bilo mogoče vključiti v proizvodnjo, so le-to delno vendarle že preusmerili. Število zaposlenih se je znižalo na 71, vendar je kolektiv kljub temu ustvaril 46 milijonov dohodka. Prvi maj 1954 so člani kolektiva praznovali tudi s prvim pomembnejšim uspehom v preusmeritvi in povečanju proizvodnje. Prvič so prižgali novo topilno peč in si tako zagotovili zadostno količino polfabrikatov. Ob obratovanju nove peči so začeli misliti tudi na razširitev stiskalnice.
VIR: ALAMY
FOTO: Tovarna gumbov je širila svoj sortiment s steklenimi izdelki (Alamy)
NEPOŠTEN VAJENEC
Pri pekarskem mojstru Ivanu Štruclu v Slov. Bistrici je bil zaposlen kot vajenec 17-letni Karol K. Pred dnevi ga je gospodar poslal s košaro peciva v Tinje, kjer je bila cerkvena slavnost. Fant je sicer pecivo razprodal, denar pa je zapravil in ima mojster okrog 200 Din škode.
VIR: Mariborski večernik Jutra