21. januar
Danes goduje NEŽA
Ime Neža izhaja iz latinskega imena Agnes in je nastalo po izpustitvi prvega zloga. Latinsko ime razlagajo iz grške besede ἀγνός (aghnòs), v pomenu besede »čista, nedolžna« ali iz latinske besede agnus v pomenu »jagnje«.
Ostale različice imena: Agi, Agica, Agna, Agnes, Agnesa, Agnese, Agneš, Agneta, Agnez, Agneza, Agnezija, Agni, Agnica, Ines, Janja, Nežica, Nežika.
21. januar
ANSAMBEL BRATOV AVSENIK V CELOVCU POSNAME SKLADBO NA GOLICI
»Na Golici« je slovenska instrumentalna narodnozabavna polka, ki jo je leta 1954 za oddajo Četrkov večer na Radio Ljubljana, prvič in brez kitare posnel Gorenjski kvartet. Original verzija za katero je glasbo napisal Slavko Avsenik, aranžma pa Vilko Ovsenik, je za širše občinstvo skoraj neznana. Najbolj znana pa je verzija z odmevom, ki je bil dodan 21. januarja 1955 na drugem snemanju v Celovcu.
Velja za eno najprepoznavnejših polk ter za največkrat predvajano instrumentalno skladbo na svetu. Skladba ima kar 600 priredb, na nemškem govornem področju pa je znana pod imenom »Trompetenecho«.
OBISKALA NAS JE CLAUDIJA
S Claudijo Hercog smo se spoznali na letovanju na Braču. Bila je naša animatorka, ki nas je vodila in zabavala na letovanju meseca septembra 2022. Zelo dobro smo se »ujeli« in čas z njo nam je minil neverjetno hitro, ostali so lepi spomini. Že takrat smo jo povabili, da nas obišče v veselem decembru, povabili smo jo na ogled jaslic k Maksu Šešku v Visole. Zaradi obveznosti, se je obisk zamaknil v januar. Ponovno smo se srečali v soboto, 21. januarja 2023. Prisrčno srečanje se je zgodilo pri Šešku, kjer si je Claudija ogledala jaslice nad katerimi je bila izjemno navdušena in hkrati presenečena nad videnim. Seveda je bilo srečanje podkrepljeno z dobro kapljico, čajem in prigrizkom, kar sta pripravili Sandra in Marinka. Ker je Claudija tudi pevka smo tudi zapeli, eni so peli, drugi smo pa poslušali. Bilo je prelepo. Je že tako, da čas v prijetni družbi teče neverjetno hitro in tako je bilo tudi tokrat, zato smo se po uri in pol druženja poslovili, saj so Claudijo čakale poslovne obveznosti. Smo se pa razveselili novice, da bo tudi letos z nami na letovanju na Braču.
VIR: Jožica Smogavec, DU Zgornja Ložnica
FOTO: Claudija med nami (Arhiv DU Zgornja Ložnica)
ZA ZAČETEK GRADNJE SEČNJA
Slovenskobistriška zahodna obvoznica naj bi bila dokončana do aprila 2022
S sečnjo gozda se je pred dnevi v Slovenski Bistrici začela gradnja težko pričakovane zahodne obvoznice. Dela izvaja podjetje GMW iz Turjancev pri Radencih, ki je bilo izbrano na javnem razpisu. Cesta v dolžini 1,3 kilometra bo prometno razbremenila središče Slovenske Bistrice. Poleg tega je naložba izjemnega pomena za podjetje Impol, ki pospešeno povečuje proizvodnjo in potrebuje dovolj zmogljivo električno omrežje, zato bodo v okviru projekta položili nove energetske vode. Hkrati se bodo razbremenile glavne vpadnice proti Impolu, ob dvopasovni obvoznici bodo uredili kolesarsko stezo, pločnik ter komunalno in telekomunikacijsko infrastrukturo.
Prvi del izvedla občina
Izgradnjo prvega dela obvoznice (700 metrov), s katero so povečali Impolovo industrijsko cono, je izvedla Občina Slovenska Bistrica. Občina je za naložbo v širitev poslovne cone Impol, vredno 2,9 milijona evrov, prejela 2,1 milijona evrov nepovratnih sredstev gospodarskega ministrstva. V letu 2018 so Ministrstvo RS za infrastrukturo, družba Impol in Občina Slovenska Bistrica podpisali sporazum, na osnovi katerega bi moralo ministrstvo začeti dela za izgradnjo drugega dela zahodne obvoznice že v februarju 2019. Kljub dogovoru pa takratna vlada v osnutku predlogov proračunov za leti 2020 in 2021 ni zagotovila denarja za naložbo. Šele po izredni seje pristojnih odborov za infrastrukturo in gospodarstvo so poslanci soglasno sprejeli sklep in vlado zavezali, da je v dopolnjenem predlogu proračuna zagotovila denar za izvedbo investicije.
Investitor je direkcija
Potem ko je Upravna enota Slovenska Bistrica ob koncu preteklega leta za zahodno obvoznico izdala gradbeno dovoljenje, je bila izvedena tudi uvedba v delo. Vrednost naložbe, katere investitor je Direkcija RS za infrastrukturo, je 4,47 milijona evrov. Zahodna obvoznica bo končana do aprila prihodnje leto.
VIR: Tomaž Ajd, Štajer’c
FOTO: Padla drevesa na območju nove obvoznice (Aleš Kolar)
V KNJIŽNICI NA OGLED KARIKATURE UROŠA ČOŽA
V prvem nadstropju Knjižnice Josipa Vošnjaka Slovenska Bistrica je od srede, 21. januarja, na ogled razstava portretnih karikatur bistriškega ustvarjalca Uroša Čoža. Avtor je na ogled postavil 15 karikatur z različno tematiko. Razstava bo na ogled do 20. februarja.
VIR: Studio Bistrica
FOTO: Aleš Kolar
21. januar 2009
USTANOVLJEN AIKIDO KLUB TEGATANA SLOVENSKA BISTRICA
Aikido klub Tegatana Slovenska Bistrica je bil ustanovljen 21. januarja 2009. V klubu gojijo tradicionalne veščine aikida, katerih ustanovitelj je bil sensei Morihei Ueshiba. V klub sprejmejo vsakogar, ki se bo v harmoničnem, prijetnem okolju pripravljen učiti in spoznavati starodavno veščino. Njihova trenutna zasedba sestavlja kakovostno in zelo razgibano druščino, v kateri najdemo 1 mojstra aikida 2. DAN, 1 mojstra aikida 1. DAN in kar nekaj članov z višjimi šolskimi stopnjami (od 5.kyu – 1.kyu).
VIR: Aikido klub Tegatana
KJER JE BIL DIM, NI BILO OGNJA
Gasilci, vneti ugaševalci požarov, so včasih tudi srečni, če jih na delo pozovejo skoraj zaman. Kot so bili danes zjutraj tisti iz Prostovoljnega gasilskega društva Slovenska Bistrica. Ob pol sedmih so jih poklicali, da na avtocesti med Mariborom in Slovensko Bistrico, blizu naselja Nova vas, gori. Tam sta bila res dva avtomobila, peugeot in renault sta trčila. In res se je kadilo. “Pa je na srečo pri dimu tudi ostalo, požara ni bilo,” je dejal Milan Smrekar, poveljnik PGD Slovenska Bistrica.
“Peugeot je bil na dizelsko gorivo, motor je postal preobremenjen in skadilo se je,” je razložil. Prometna nesreča je bila posledica dima. Ker voznica peugeota pred seboj ni nič več videla, je zavirala. Ker voznica renaulta prav tako ni videla skoraj nič več, se je vanjo zaletela od zadaj. No, dela je bilo za gasilce vseeno dovolj. “Vrata avtomobilov smo morali odpreti s silo, da smo rešili voznici. Izklopili smo akumulatorja, ženskama dali prvo pomoč in poklicali reševalce. Njune poškodbe so bile k sreči lažje, bolj je šlo za šok,” je povedal Smrekar.
VIR: Borut Planinšič ml., Večer
RENE MLEKUŽ OSVOJI DRUGO MESTO V SLALOMU
Bistričan in slovenski alpski smučar Rene Mlekuž je bil 11 sezon član slovenske smučarske reprezentance (1995-2006), njegova najvišja uvrstitev v svetovnem pokalu je bilo drugo mesto. 21. januarja leta 1996 je na slalomu za svetovni pokal v Veysonnazu zrežiral pravo senzacijo. Takrat 20-letni smučar slovenske B-reprezentance je nastopil s štartno številko 64 in navdušil že v prvi vožnji, ki jo je končal na osmem mestu, na drugi progi je stopil še bolj na plin in s tretjim časom druge vožnje pridobival mesto za mestom in končal kot drugi.
https://www.youtube.com/watch?v=bdfh9KHl6Mo
https://www.youtube.com/watch?v=fIp8PLRVaiU
Za Slovenijo je nastopil tudi na Zimskih olimpijskih igrah 2002 v Salt Lake Cityju, in sicer 24. februarja 2002 v slalomu. Prvo vožnjo je končal na 13. mestu, na drugi progi pa je nato odstopil.
Danes živi in dela v Ljubljani in je oče dveh otrok.
VIR: Wikipedia, Siol
Rodil se je ekonomist, knjigotržec in zbiratelj MARTIN ŽNIDERŠIČ
Prof. dr. Martin Žnideršič, strokovnjak za založništvo, se je rodil 21. januarja 1934 v Slovenski Bistrici očetu odvetniku Antonu in materi Zorki, rojeni Černe.
Gimnazijo je med leti 1944−45 najprej obiskoval v Zagrebu (Hrvaška), kamor je bila družina izgnana med 2. svetovno vojno. Šolanje na gimnaziji je nadaljeval v Mariboru in v Novi Gorici. Nato se je vpisal na ljubljansko Ekonomsko fakulteto, kjer je leta 1962 diplomiral. Leta 1982 je doktoriral na Ekonomski fakulteti v Zagrebu z disertacijo ‘Poraba knjige in posebnosti založniškega marketinga’ (pri nas prva disertacija o založništvu).
Strokovno in jezikovno se je izpopolnjeval v Angliji, Švici in Nemčiji.
Na ljubljanski televiziji je bil urednik v kulturni redakciji in prvi vodja oddaje ‘Kulturna panorama’. Nato je bil vodja prodajnega oddelka pri Mladinski knjigi (MK) in pri Cankarjevi založbi (CZ) vodja založniške komerciale ter glavni direktor. Na Pedagoški akademiji (PA) v Ljubljani je predaval predmet knjigarstvo, od leta 1987 pa je predaval isti predmet na oddelku za bibliotekarstvo Filozofske fakultete (FF) v Ljubljani kot izredni in od leta 1990 kot redni profesor. Poleg rednega dela je opravljal številne visoke funkcije v mnogih založniških združenjih v Sloveniji in takratni Jugoslaviji. Bil je tudi soustanovitelj Slovenskega knjižnega sejma.
Kot velik ljubitelj knjig je skozi desetletja je zbral neprecenljivo zbirko − več kot 3500 − miniaturnih knjig z vsega sveta. Čeprav majhne po formatu, so po pomenu toliko večji knjižni zaklad. Bil je prvi slovenski in eden najvidnejših evropskih zbiralcev »miniaturk«.
Martin Žnideršič je umrl 5. februarja 2020 v Ljubljani.
VIR: biografski-sb.si
OBSTRELJEN
Danes okrog 23. ure se je zglasil na policijski stražnici na Aleksadrovi cesti 27-letni posestnikov sin Štefan B. iz Črešnjevca pri Slovenski Bistrici ter izpovedal, da ga je popoldne okrog 13. ure obstrelil v nekem gozdu blizu vasi neki gozdni čuvaj. Ker so mu svinčena zrna hudo poškodovala desno roko in nogo, ni mogel nadaljevati poti v bolnišnico ter je prosil za prevoz. Poklicani reševalci so ga z reševalnim avtom prepeljali v bolnišnico.
VIR: Mariborski večernik Jutra
Rodil se je natakar ALOJZ KOREN
Alojz Koren, natakar na Pragerskem, se je rodil 21. januarja 1924 na Leskovcu.
Zaradi sodelovanja v pragerski odporniški skupini so ga Nemci junija 1944 prijeli in internirali v koncentracijsko taborišče Dachau (Nemčija), kjer je 29. januarja 1945 umrl.
VIR: biografski-sb.si
21. januar 1921
LJUBOSUMNOST
V Slovenski Bistrici daje v zadnjem času zanimiva ljubosumnostna afera povod za najrazličnejše govorice. V omenjeno afero sta zapleteni dve učiteljici in večje število mladih „kavalirjev“ iz malomestne družbe. Gospodični učiteljici sta se pred par dnevi sešli v neki gostilni, kjer sta se prav pritajeno pomenkovali. Neopažen opazovalec je v teku njenega pomenka opazil, da sta frajlici privlekli iz ročnih torbic po en list papirja in ga ogledovali med živahnim čebljanjem. Format papirja in tiskana glava sta vzbudila sum, da gre za pisma kakšnega advokata. Dejstvo je, da pride cela aferica v kratkem času pred sodnijo in da bo nastopil kot zagovornik odvetnik demokratskega mišljenja. Šaljivci ugibljejo, kaj bodo šolske oblasti ukrenile, ko bodo stale vse učiteljice pred sodnijo: nekatere kot priče, druge kot obdolženke. Mladina se veseli dneva razprave in upa na šole prosti dan. Tudi mi pričakujemo z radovednostjo izid zanimive afere.
VIR: Straža
Rodil se je upravitelj gozdne uprave Slovenska Bistrica KARMELO BUDIHNA
Karmelo Budihna se je rodil 21. januarja 1916 na Ustjah pri Ajdovščini očetu Antonu, policijskemu stražniku, in materi Vincenciji, rojeni Štor, gospodinji.
Osnovno šolo in gimnazijo je obiskoval v Mariboru, kamor se je družina umaknila pred Italijani. Maturo je opravil leta 1934. Na univerzi v Zagrebu (Hrvaška) je študiral gozdarstvo in študij junija 1940 uspešno zaključil z diplomo.
Najprej se je zaposlil v Ljubljani pri začasni državni upravi razlaščenih gozdov in nato na gozdni upravi v Straži pri Novem mestu.
Septembra 1943 je odšel v partizane. V letih 1944−45 je služboval v Beogradu (Srbija), nato pa v Ljubljani.
Januarja 1947 je prišel za upravitelja takratne gozdne uprave v Slovenski Bistrici.
Kasneje je delal še v Mariboru, Ljubljani in v Novi Gorici. Junija 1963 je bil izvoljen za republiškega poslanca.
Od leta 1967−71 je bil jugoslovanski generalni konzul v Celovcu (Avstrija). Po vrnitvi v Ljubljano je bil namestnik ministra za gozdarstvo in kmetijstvo.
Leta 1981 se je upokojil.
Karmelo Budihna je umrl 10. januarja 1991 v Ljubljani.
VIR: biografski-sb.si
URADNO JE BILA REGISTRIRANA OPEKARNA PRAGERSKO
Podjetje opekarnarja in lastnika Franca Steinhlauberja na Pragerskem je bilo 21. januarja 1905 uradno registrirano kot Falz & Mauer Ziegel und Thornwerkfabrik (zarezna-zidna opeka in lončenina) in s širokim proizvodnim programom: zidna opeka, zarezna strešna opeka, bobrovec, luknjasti zidaki, drenažne cevi in cvetlični lončki.
Opekarna Pragersko
Opekarna je bila zgrajena na izjemno ugodnem mestu, saj so bile bogate zaloge kakovostne gline in modre ilovice v neposredni bližini in so jo že na začetku obratovanja povezali z industrijskim tirom, dolgim približno 550 metrov. V neposredni bližini je bilo tudi železniško križišče, odlično povezano z avstro-ogrskimi deželami. Iz opekarne so že prva leta pošiljali kupcem po železnici tudi do 1.000 vagonov opeke letno. Industrijski tir so odstranili leta 1977. Ko so jo zgradili, je bila opekarna moderno opremljena, njena strešna kritina je hitro postala znana daleč naokoli. Po zmogljivosti je bila na tretjem mestu v Sloveniji. Leta 1905 je imelo v njej delo približno 200 delavcev, ki so izdelali na leto približno 5 milijonov opek in proizvodnjo v nekaj letih povečali za skoraj 50 odstotkov. Tovarna je v času Kraljevine Jugoslavije preživela tudi kritična obdobja. V letih svetovne gospodarske recesije je, kot je zapisano v leksikonu Dravske banovine iz leta 1937, »produkcija radi slabega odjema v času krize občutno padla, in to od 1.300 vagonov opeke v letu 1930 na 170 vagonov v letu 1933, zaposlenost pa od 200 na 40 delavcev v letu 1933«. Opekarniško poslopje je imelo štiri nadstropja, nad njim so se dvigali dva dimnika in vodni stolp z rezervoarjem za vodo za 16.000 litrov, kar je zadoščalo za opekarno in stanovanja.
Da je bila opekarna res impozantna, priča slika ptujskega slikarja in fotografa Alojza Kasimirja iz leta 1907. Na njej vidimo moderne sušilnice za opeko, dva visoka dimnika, veliko opekarniško poslopje in stolp, ki spominja na trdnjavo.
VIR: Mirko Munda: Pragersko − kronika, str. 260−261.
FOTO: Kopanje gline v opekarni bratov Steinklauber julija 1930 (Mirko Munda: Pragersko − kronika, str. 261)
