22. marec
Danes goduje LEA
Ime Lea je svetopisemsko ime in izhaja iz hebrejskega imena Lea z nekdanjim pomenom »vrsta antilope«, tudi »divja krava« ali »kača«. Očitno gre za ime, ki je nastalo v živinorejski kulturi. Svetopisemska Lea je bila hči lastnika čred Labana. Lea je lahko tudi skrajšana oblika imena Leonida.
Ženske različice imena: Leja, Lejča, Lejina, Lejka, Leonida, Lia, Lija.
Moška različica imena: Leo, Leon.
22. marec
SVETOVNI DAN VODA
Svetovni dan voda, 22. marec, je bil predlagan na Konferenci Združenih narodov o okolju (UNCED) leta 1992 v Riu de Janeiru, v okviru Agende 21, kot dan namenjen opozarjanju širše svetovne javnosti na omejenost in ogroženost naravnih vodnih virov. S tem namenom različne organizacije Združenih narodov vsako leto na ta dan razglasijo temo, ki povzema najbolj aktualno problematiko v povezavi z vodami. S tem spodbujajo vlade držav članic ZN, kakor tudi njihove nevladne organizacije, da do naslednjega leta v duhu razpisane teme pripravljajo raznovrstne aktivnosti in z njimi opozarjajo širšo javnost na problematiko voda ter s tem povečujejo ozaveščenost ljudi o pomembnosti in ranljivosti vodnih virov.
EKOKVIZ NA OŠ SPODNJA POLSKAVA
Program Ekošola, ki je mednarodno uveljavljen program celostne okoljske vzgoje in izobraževanja, namenjen spodbujanju in večanju ozaveščenosti o trajnostnem razvoju med učenci in dijaki, že več let prek projekta Ekokviz razpisuje tekmovanje v znanju iz ekologije za osnovno – in srednješolce.
Tudi v šolskem letu 2018/2019 so učenci 6., 7. in 8. razreda na ekokvizu za osnovne šole lahko tekmovali za naslov največja ekofaca. Tekmovanje poteka na šolski in državni ravni. Učenci so letos spoznavali tri vsebine, ki so bile naslovljene: Podnebne spremembe (za šeste razrede), Ekosistemi in voda (za sedme razrede) in E kot energija (za osme razrede). Šolska tekmovanja so potekala 7. februarja 2019. Ekipe treh učencev so prek spletne strani skupaj in s posvetovanjem med člani odgovarjale na 30 vprašanj različnih tipov. Na državno tekmovanje so se uvrstile najboljše ekipe
iz vsake od regij (osrednjeslovenska, gorenjska, mariborska, obalna, severnoprimorska, pomurska, celjska, novomeška regijska lestvica) ter dve drugouvrščeni ekipi iz dveh regij, ki sta imeli največ ekip.
Državno tekmovanje, ki se ga je udeležilo 12 ekip, se je odvijalo 22. marca 2019 na OŠ Antona Ingoliča Spodnja Polskava, v šolski telovadnici. Učenci naše šole so namreč v prejšnjem šolskem letu osvojili laskav naslov državnih prvakov in uspeh dopolnili še s tretjim mestom druge ekipe.
Tekmovanje je bilo razdeljeno na dva dela: računalniški in ustni del. Najprej so učenci s pomočjo računalnikov rešili pisni del, potem pa so se v telovadnici pomerili drug proti drugemu v ustnem delu. Zmagala skupina Ekosedmarji, ki so jo sestavljali Nik, Eva in Nika iz OŠ Jurija Vege Moravče.
Organizator in nacionalni koordinator programa ekošol, Gregor Cerar, je izjavil, da je bil potek letošnjega tekmovanja izpeljan odlično, OŠ Antona Ingoliča se je zahvalil za gostovanje, navdušen je bil tudi nad izkazanim znanjem vseh tekmovalcev.
VIR: Danica Veber, Informator
FOTO: Arhiv OŠ Antona Ingoliča Spodnja Polskava
12. PUČNIKOV SIMPOZIJ
V petek, 22. marca 2019, je bil v Viteški dvorani Bistriškega gradu tradicionalni, že 12. Pučnikov simpozij, ki ga je gostila Občina Slovenska Bistrica. Pred začetkom simpozija so udeleženci počastili spomin na dr. Jožeta Pučnika s spominskim obiskom njegovega groba na Črešnjevcu. Udeležence tokratnega srečanja so uvodoma pozdravili dr. Ivan Žagar, župan Občine Slovenska Bistrica, Ivan Matanovič, predstavnik instituta Konrad Adenauer Stiftung iz Zagreba, in Gorazd Pučnik, sin dr. Jožeta Pučnika, ki je tudi ustanovitelj Instituta Jožeta Pučnika. Okrogla miza je bila posvečena 30. letnici zvestobe Sloveniji, kar je tudi naslov knjige avtorja dr. Milana Zvera. Predstavili so tudi knjigo Janeza Janše z naslovom Prvorazredni – sistem za lažno elito. Pogovor z obema avtorjema je moderiral Metod Berlec, odgovorni urednik tednika Demokracija. V uvodni predstavitvi je sodelovala tudi dr. Andreja Valič Zver, predsednica sveta Instituta Jožeta Pučnika. Udeleženci so si lahko ogledali krajši dokumentarni film o dr. Jožetu Pučniku.
VIR: (ur), Informator
FOTO: Aleš Kolar
OGLED SMUČARSKIH POLETOV V PLANICI
V četrtek, 22. marca 2018, so se učenci OŠ Pohorskega odreda Slovenska Bistrica odpeljali do Planice, kjer so si ogledali uradni trening smučarskih poletov. Zaključek svetovnega pokala v smučarskih skokih se tradicionalno že nekaj let dogaja v Planici. In tradicionalno (od leta 1983) je tudi povabilo Zavarovalnice Triglav, ki osnovnošolcem omogoči, da zastonj obiščejo četrtkov trening in kvalifikacije za petkovo tekmo. Zgodnja ura odhoda ni zmotila naših učencev; dvainpetdeset šolarjev je že nestrpno čakalo, da se odpravijo novi dogodivščini naproti. Vodič nam je razdelil navijaške rekvizite (kape), tako da smo lahko enotno izkazovali naše navijaške simpatije. Ob prihodu v Planico jih je pričakala prečudovita zimska pravljica. Planica je zasijala v vsej svoji lepoti, prav tako nas je sončno vreme napolnilo s pozitivno energijo, ki smo jo s pridom usmerili v navijaško vnemo. Ker smo ob prihodu imeli še nekaj časa, smo si lahko po stojnicah nakupili dodatne pripomočke za navijanje (šale, zastave, troblje …).
Nastopili so prav vsi najboljši skakalci, najbolj bučno pa je bilo, ko so nastopali naši orli, ki so s svojimi skoki navduševali množico otrok, seveda tudi nas. Za konec so poskrbeli še za eno presenečenje, nastop skupine BQL na odru pod doskočiščem.
VIR in FOTO: Novinarski krožek OŠ Poh. odreda, Informator
ODPRLI RAZSTAVO DVA SVETOVA, ENO SRCE – IRAN & SLOVENIJA
V galeriji Grad so 22. marca 2018 odprli razstavo iranske akademske slikarke Azite Hedayati Bijol, ki se je rodila v Teheranu, v Iranu, sedaj pa že 18 let živi in ustvarja v Sloveniji, kamor jo je pripeljala ljubezen. Leta 2000 je uspešno dokončala študij slikarstva na akademiji univerze Islamic Azad v Teheranu. Odprtje je s svojim obiskom počastil tudi konzul islamske republike Iran v Sloveniji, nj. eks. Mortez Darzi Ramandij.
V kulturnem programu so nastopili učenci GŠ Slovenska Bistrica, Amadeja Komučar, Jure Kop in Jernej Kosajnč, razstavo pa je odprl podžupan občine Slovenska Bistrica, Stanko Mlakar.
VIR in FOTO: ZZK Slovenska Bistrica
PREDAVANJE SANJE LONČAR
Kako prehrana vpliva na zdravje, počutje in intelektualne sposobnosti?
V torek, 22. marca 2016, ob 18. uri je bilo v Slomškovem domu v Slovenski Bistrici zanimivo predavanje Sanje Lončar: Kako prehrana vpliva na zdravje, počutje in intelektualne sposobnosti?
Utrujenost, razdražljivost, depresija, izguba koncentracije, nihanje sladkorja. Vse to je še kako povezano s tistim, kar pojemo. Kakšne so neposredne povezave med tem kar zaužijemo, in tem, kako se počutimo? Kako izbrati živila, s katerimi bomo imeli več energije, koncentracije in veselja do življenja? Na trgu je marsikaj, zato je dobro vedeti, katere so največje pasti v prehrani in kako se jim izogniti. Na vsa ta vprašanja smo lahko slišali odgovore.
Organizatorji predavanja so bili: Knjižnica Josipa Vošnjaka Slovenska Bistrica, Kulturno društvo Slomšek Slovenska Bistrica in Planet znanja. Pokrovitelj predavanja: Občina Slovenska Bistrica.
VIR in FOTO: Knjižnica Josipa Vošnjaka Slovenska Bistrica, Informator
VINTGAR PIŠE LUMINOSU
Društvo za varstvo okolja Vintgar iz Slovenske Bistrice je vedno bolj dejavno: po predavanjih in objavi javnega pisma o odpiranju novega kamnoloma v Poljčanah so se lotili še družbe Luminos.
Stanovalci ob tovarni stekla namreč že nekaj let na oknih svojih stanovanj opažajo prah, ki ga ne morejo očistiti, pobledijo in porjavijo tudi rastline in drevesa. Iz tovarne se včasih vije modrikast dim neprijetnega vonja. Stanovalci so se pritožili na ministrstvo za okolje in prostor in na inšpekcijske službe. Vzorce listov in iglic so odnesli strokovnjakinji za patalogijo dreves, ki je ugotovila močno onesnaženje ozračja. Ker drugih odgovorov ni bilo, so se povezali z Vintgarjem, ta pa jim je obljubil pomoč. Pisma je že naslovil na tovarno Luminos, na inšpektorat za okolje in prostor ter na ministrstvo za prostor in okolje.
VIR: Zdenko Kodrič, Večer
Umrla je pisateljica MARIJA VOJSKOVIČ
Marija Vojskovič, mati Andreje Volavšek, se je rodila 25. oktobra 1915 v Ljubljani, kamor je leta 1915 njena tržaška družina sledila očetu železničarju. Mati je bila tržaška Slovenka, oče pa je bil po rodu iz Istre in pod Avstrijo železničar v Trstu (Italija).
Po nižji srednji šoli je končala še dveletno trgovsko šolo v Ljubljani, potem pa se je zaposlila pri davčni upravi za mesto Ljubljana. Po 2. svetovni vojni je delala kot korespondentka za nemški in italijanski jezik v zunanji trgovini.
S hčerko Andrejo, poročeno Volavšek, je nekaj let živela v Slovenski Bistrici.
Leta 1971 se je upokojila in živela pri hčerki Andreji v Mariboru ter se posvetila pisanju.
Marija Vojskovič je znana po črticah in spominski prozi. Objavljala je v ‘Sobotni prilogi Dela’ med leti 1958−62, v ‘Novih obzorjih’, Obzorniku’, reviji ‘Otrok in družina’ in v ‘Primorskem dnevniku’. Literarni prodor pa ji je uspel z zbirko kratkih črtic Tržačani (1986).
V zbirki zgodb Ajčkin čas (1997), ki je izšla po njeni smrti, opisuje Slovensko Bistrico po vojni in hišo krojaškega mojstra Ajčka (to je bil Ivan Ojcinger), pri katerem sta s hčerko stanovali.
Vojskovič Marija je umrla 22. marca 1997 v Mariboru.
VIR: biografski-sb.si
ZA DANES NAPOVEDUJEJO STAVKO
Delavci Glina Nazarje z Zgornje Polskave imajo vsega dovolj
V položaju, ko se o prihodnosti delavcev razmišlja na državni ravni, so se znašli tudi delavci Gorenje Glina Nazarje, ki delajo v obratu na Zgornji Polskavi. Takoj po prehodu v Sklad za razvoj so se razširile govorice, da bodo obrat kar zaprli, proizvodnjo preselili matično občino, delavce pa poslali v zavod za zaposlovanje — ta najbolj črna varianta prestrukturiranja in zdravljenja gospodarstva se sicer ni uresničila, delavci pa še danes ne vedo, kaj jih čaka v prihodnje.
V skrbi za svoja delovna mesta je nekaj deset zaposlenih pred slabim tednom oblikovalo stavkovni odbor, vsi skupaj pa so razpravljali o razmerah v svojem obratu.
“Zahtevamo razgovor z vodstvom Glina Nazarje, ki naj tudi pove, kako se bo reševal naš obrat, na to vprašanje morajo odgovoriti tudi odgovorni v Skladu za razvoj, od njih pa pričakujemo odgovor glede javnega razpisa o prodaji obrata, informacij, kaj se dogaja, namreč nimamo,” predstavlja zahteve delavcev Bojan Steinbacher, predsednik stavkovnega odbora. Ti in pa občinsko vodstvo mora delavcem odgovoriti do petka. 19. marca, v nasprotnem primeru bodo v ponedeljek, 22. marca 1993, ob 6. uri začeli stavkati.
“Ker se ne strinjamo s sklepi o trajnih presežkih delavcev, ki so jih dobili vsi zaposleni, delavce zdaj pozivamo, naj se prek pravne službe svobodnega sindikata Podravje pritožijo,” še dodaja Steinbacher in pravi. da imajo čakanja in dni, ko se nič ne zgodi, zdaj končno dovolj.
VIR: (ps), Večer
PRED 30 LETI
Na zadnji seji občinske kandidacijske konference SZDL Slovenska Bistrica so sprejeli kandidatno listo. Za predsednika občinske skupščine predlagajo Alojza Koresa, za podpredsednika občinskega izvršnega sveta pa Franca Jagodiča.
VIR: Večer
Rodil se je sociolog in politolog, javni intelektualec RUDI RIZMAN
Ddr. Rudi Rizman se je rodil 22. marca 1944 v Slovenski Bistrici v delavski družini. Oče Martin je delal v tovarni Impol, mama Branislava pa je gospodinjila, pletla in skrbela še za štiri otroke: Jožeta, ki je umrl med drugo svetovno vojno, Milico, Branka in Martino. Od leta 1967 naprej živi v Kamniku, kjer imata z ženo Marijo, višjo medicinsko sestro, dva otroka in štiri vnuke.
V Slovenski Bistrici, kjer je odraščal, je obiskoval osnovno šolo in po njej Drugo državno gimnazijo v Mariboru. V tem času se je udejstvoval v mestni mladinski organizaciji in v Klubu OZN, v obeh je tudi opravljal vlogo predsednika; prav tako je poleg igranja na violončelo v Glasbeni šoli in rokometa nastopal kot recitator v Klubu Ivan Cankar v okviru Delavsko prosvetnega društva (DPD) Svoboda Slovenska Bistrica in sicer ob mentorstvu Janka Čara.
Leta 1963 je nadaljeval študij na današnji Fakulteti za družbene vede, kjer je diplomiral (1968) in magistriral (1975) na področju političnih ved. Doktorat iz sociologije je leta 1979 pridobil na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani.
V letih 1970-1972 je vpisal in dokončal doktorski študij na Univerzi Harvard (Nova Anglija, ZDA), ki mu je zaradi ovir doma lahko šele pozneje (2000) podelila doktorat iz sociologije. V času doktorskega študija je na harvardski univerzi opravljal delo asistenta, še prej leta 1969 pa prav tako isto vlogo na MIT (Massachusetts Institute of Technology v Cambridgeu (Nova Anglija, ZDA), pri akademiku, zgodovinarju, Titovem biografu in jugoslovanskem disidentu Vladimirju Dedijerju.
Od leta 1969 do 1979 je pedagoško in raziskovalno delal na današnji Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani (UL) ter od leta 1980 naprej na Filozofski fakulteti UL, na kateri je tudi pridobil naziv rednega profesorja za sociologijo in politične vede, ob upokojitvi pa mu je Univerza podelila naziv častnega profesorja UL. Na isti fakulteti je bil v letih 2003-2009 tudi predsednik njenega Raziskovalnega inštituta.
Njegovi pedagoški in raziskovalni interesi vključujejo naslednja področja: sociologijo nacionalizma in globalizacije, nacionalno vprašanje, teoretično in historično sociologijo, vprašanja Evropske unije in nacionalne suverenosti, geopolitika in vojne, zgodovino družbene misli, problemi demokracije, genocida in človekovih pravic, terorizma, vloge intelektualcev, itn.
Kot gostujoči profesor je sodeloval na številnih univerzah po svetu in na mednarodnih konferencah. Med njimi izpostavimo samo naslednje: Harvard in MIT (Nova Anglija, ZDA), London School of Economics and Political Science (Združeno kraljestvo), Univerza v Bologni (Italija), Svobodna univerza v Berlinu (Nemčija), Karlova Univerza v Pragi (Češka), Univerza v Regensburgu (Nemčija), Univerza Washington v Seattlu (Washington, ZDA) Hebrejska univerza v Jeruzalemu (Izrael), Univerza v Parizu VII (Francija), Univerza v Krakovu (Poljaka), Univerza v Minsku (Belorusija), Univerza v New Yorku (New York, ZDA) Gradcu, Dunaju (oba Avstrija); San Diegu (Kalifornija, ZDA), San Marinu, Sapporu (Japonska), Minsku, Kaunasu (Litva), Ženevi (Švica), Torontu (Kanada), Hamiltonu (Nova Zelandija), Pittsburghu (Pensilvanija, ZDA), in Firencah (Italija), na Mednarodnem centru Woodrowa Wilsona v Washingtonu, DC (Zvezno okrožje Kolumbija, ZDA) in drugje.
Rudi Rizman je bil v času dodiplomskega študija odgovorni urednik študentske Tribune in v času podiplomskega tudi odgovorni urednik revije Problemi, ki sta bila oba kritična do tedanjega režima. Pozneje je bil član številnih mednarodnih društev in organizacij, med njimi Mednarodnega Russellovega razsodišča (1966-), Ameriškega sociološkega združenja, Komisije Jean-Paul Sartra za alternativne Nobelove nagrade, slovenskega Sveta za varstvo človekovih pravic in temeljnih svoboščin ter Helsinškega odbora za človekove pravice, so-ustanovitelj Mirovnega inštituta v Ljubljani, itd.
Izdal je tudi več knjig v slovenskem in tujih jezikih.
V Sloveniji velja za enega od pionirjev na področju raziskovanja in predmetnega uvajanja sociologije globalizacije in sociologije (etno)nacionalizma.
VIR: biografski-sb.si
Rodila se je profesorica MARIJA HRASTNIK
Marija Hrastnik, profesorica klasične filologije, antične arheologije in francoščine, se je rodila 22. marca 1922 na Spodnji Polskavi v kmečki družini, v kateri so se vsi otroci razen hčere Ane, ki je prevzela kmetijo, šolali in si pridobili univerzitetno izobrazbo.
Osnovno šolo je obiskovala na Spodnji Polskavi od leta 1928−32 in nato klasično gimnazijo v Mariboru. Na Filozofski fakulteti v Ljubljani je študirala v letih 1940−46. Diplomirala je z odliko iz latinščine, grščine, antične arheologije in francoščine.
Učila je na Ptuju (1946−47), na Ravnah na Koroškem (1947−52) in na klasični gimnaziji v Mariboru (1952−59), ko so le-to ukinili pa na II. gimnaziji v Mariboru do leta 1982, vedno kot razredničarka preostalih klasičnih razredov. V strokovnih krogih je bila cenjena predvsem kot izredna poznavalka klasične, srednjeveške in tudi moderne grščine. Ukinitev klasične gimnazije leta 1959 jo je zelo bolela; uteho je našla v razdajanju svojega obširnega znanja mlajšim kolegicam in kolegom, ki so se zatekali k njej po nasvete.
Marija Hrastnik je umrla 5. maja 1988 v Mariboru.
VIR: biografski-sb.si
PET KONJ ZGORELO
Na Pragerskem kolodvoru je stal transport konj, last tvrdke Hafner iz Zagreba. Konji so bili namenjeni za izvoz. Spremljevalec je v vagonu, v katerem se je nahajala krma in slama prižgal svečo, katero je pozabil ugasniti, ko se je odstranil. Med premikanjem vagona se je sveča prevrnila. Vagon je bil v trenutku v plamenu. Le skrajnemu naporu službujočih železničarjev se je posrečilo, da se niso vneli še ostali vagoni. V vagonu je zgorelo tudi pet konj, tri močno ožgane pa so prepeljali v Maribor, kjer so jih morali takoj ubiti.
VIR: Jutro
