23. november
Danes goduje KLEMEN
Ime Klemen izhaja iz latinskega imena Clemens, kar pomeni milostljiv oz. nežen.
Moške različice imena: Klement, Klementin, Kliment.
Ženska različica imena: Klementina.
23. november
DAN RUDOLFA MAISTRA
Dan Rudolfa Maistra je slovenski državni praznik, ki se ga praznuje 23. novembra. Na ta dan je Rudolf Maister leta 1918 s svojo vojsko razorožil nemško varnostno stražo in jo razpustil, s tem dogodkom pa je k Sloveniji priključil večji del slovenskega narodnostnega in govornega območja Štajerske in Koroške.
Kot državni praznik se v Sloveniji praznuje od leta 2005. Dan v Sloveniji ni dela prost.
NESREČA MED PODIRANJEM GRADBENEGA ODRA
Policisti Policijske postaje Slovenska Bistrica so v sredo, 23. novembra, v popoldanskem času opravili ogled kraja delovne nesreče, v kateri se je hudo poškodoval 60-letni moški. Nesreča se je zgodila med podiranjem gradbenega odra. Z zbiranjem obvestil so policisti ugotovili, da je tuja krivda izključena. Poškodovanega so prepeljali v Univerzitetni klinični center Maribor.
VIR: čk, Večer
ŽERJAV, SKRBIŠ IN PUŠNIK NAJ PODJETNIKI
Že tradicionalno v Slovenski Bistrici izbirajo in nagradijo najboljšega direktorja, podjetnika in obrtnika
V Bistriškem gradu bodo danes opoldne slovesno razglasili najboljše gospodarstvenike občin Slovenska Bistrica, Oplotnica, Poljčane in Makole, za leti 2016 in 2017. Priznanje za naj direktorja leta gre v roke Janku Žerjavu (skupina Impol). Žerjav je v Impolu zaposlen od začetka leta 1988. Leta 2005 je postal član uprave Impola, leta 2015 pa član upravnega odbora skupine Impol.
Je poliglot, strateg, analitik, prodajalec in popotnik, ki je zaznamoval zgodovino Impola s svojim znanjem s področja marketinga in z entuziazmom pri delu z ljudmi. Na vprašanje, kaj mu pomeni Impol, odgovarja: “Veliko. Impolu namenim največ svojega časa, ne samo v delovnem času, pogosto ga nesem tudi domov. Sem ponosen, da sem del sistema, ki dobro dela.”
Obrtnik leta je postal Milan Skrbiš (Avto Skrbiš) s Spodnje Polskave, ki je na samostojno obrtniško pot stopil leta 1990, v tem mandatu je tudi uspešen predsednik Območne obrtno-podjetniške zbornice Slovenska Bistrica. Milan Skrbiš je človek, ki ne spi na lovorikah, človek, ki ga ženejo naprej pridne roke, poštenost in neutrudnost. Vsega tega ga je naučilo že otroštvo in že takrat si je želel pridobiti čim več znanja. In želel si je popravljati avtomobile. To izobrazbo je dopolnil še s poklicno šofersko in gasilsko šolo, postal je mojster avtomehanik.
Novinarska žirija pa je za podjetnika leta izbrala Marijana Pušnika (GC Pušnik Črešnjevec). Ta se je leta 1992 odločil za samostojno pot in registriral svojo dejavnost kot samostojni podjetnik v najetih prostorih, z eno brusilko in varilnim strojem. Do danes so v podjetju, v katerem je zaposlenih sedemnajst ljudi, izdelali že več kot 470 najrazličnejših gasilskih nadgradenj, predvsem za slovensko tržišče, uspeli pa so tudi prodreti na avstrijski trg in v manjši meri na italijanskega.
Prireditev Direktor leta sta pripravila Tednik Panorama in Klub novinarjev Slovenska Bistrica. Glavni nagrajenci so prejeli skulpture Arijela Štruklja, večkratnega udeleženca Forme vive Makole. Pokrovitelja prireditve sta bila Občina Slovenska Bistrica in Območna obrtno-podjetniška zbornica Slovenska Bistrica. V kulturnem programu pa sta se predstavila Glasbena šola Slovenska Bistrica in vokalni duet Petra in Sergej.
VIR: Tomaž Ajd, Štajer’c
FOTO: Od zgoraj: Janko Žerjav (Tednik Panorama), Milan Skrbiš (Tednik Panorama), Marijan Pušnik (Aleš Kolar)
10. OBLETNICA DELOVANJA CENTRA DOMAČIH IN UMETNOSTNIH OBRTI
V soboto, 23. novembra, je bilo kljub čemernemu vremenu nadvse slovesno v Centru domačih in umetnostnih obrti Slovenska Bistrica, saj so praznovali 10 let delovanja. Center je nastal v okviru nacionalnega programa, in sicer gre za čezmejno sodelovanje med Slovenijo in Avstrijo.
Nosilka programa je bila Obrtna zbornica Slovenska Bistrica v sodelovanju z Občino Slovenska Bistrica in drugi partnerji, izvajalci pa Kulturno izobraževalno društvo keramikov in lončarjev Podravja.Center, ki ga vsa leta vodi Bistričanka Ljubica Zgonec Zorko, je prerasel svoja pričakovanja,
saj so od prvih poznavanj gline in njenih izdelkov dejavnost razširili tudi na druga področja, ki vključujejo oživljanje starih obrti. Bistriški center je vključen tudi med sedem rokodelskih centrov Slovenije, s poudarkom na keramiki.
V centru se srečujejo stara znanja o izdelovanju iz gline, spogledujejo pa se tudi z izdelavo sodobnih izdelkov. Desetletnico obstoja centra so tokrat obeležili z rokodelskim sejmom, kjer so prikazali izdelke naših babic in dedkov, skoraj že pozabljenih umetnin.
K obujanju naše preteklosti pa sodi tudi narodna pesem, saj je bila nekoč nepogrešljiva pri domačih opravilih. Ložniške ufarce, ki negujejo kulturno dediščino naše preteklosti, so dale slovesnosti še poseben pečat, mize pa so se šibile od raznolikosti ljudskih umetnin.
Nekaj več o nastanku centra in njegovi vsebini povedala vodja centra Ljubica Zgonec Zorko, ki se tudi sama posveča lončarski umetnosti. O pomembni vlogi centra in njegovih ustvarjalcev sta spregovorila tudi župan Občine Slovenska Bistrica, dr. Ivan Žagar in Olga Kalan iz Obrtno podjetniške zbornice Slovenska Bistrica .
VIR: Studio Bistrica
FOTO: Edvard Grobler
23. november 2011
OSREDNJA DRŽAVNA SLOVESNOST OB DNEVU RUDOLFA MAISTRA
Osrednja letošnja državna slovesnost ob dnevu Rudolfa Maistra je bila 23. novembra 2011, ob 17.30, v Srednji šoli v Slovenski Bistrici.
Slavnostni govornik je bil predsednik Republike Slovenije, dr. Danilo TÜRK.
Slovesnost so pripravili: Zveza društev General Maister, Pohorsko društvo General Maister, Občina Slovenska Bistrica, Zavod za kulturo Slovenska Bistrica in Srednja šola Slovenska Bistrica.
VIR: Silvo Husu, Grajski stolpec, Tednik Panorama
FOTO: Rudolf Maister leta 1910 (Grajski stolpec)
“USMILJENJE NE ŠTEJE, VSAKA ZADEVA JE REŠLJIVA”
Danica Sagadin Leskovar iz bistriške občinske uprave je napisala priročnik o ljudem prijazni javni upravi
“Knjiga nagovarja obe strani: zaposlene, ki delajo v občinski upravi in upravnih enotah, in stranke, ki prihajajo k njim,” je povedala avtorica knjige Prijazna javna uprava Danica Sagadin Leskovar; knjigo je te dni predstavila javnosti. V javni upravi je zaposlena dvajset let, zdaj je vodja oddelka za okolje in prostor občine Slovenska Bistrica.
“Jezik uradnikov je trd”
Knjiga opisuje medčloveška razmerja, poudarja Sagadinova, ljudje, ki prihajajo k meni, me največkrat vidijo zgolj kot občinsko uradnico. Težko je najti stik z ljudmi, ki na oddelek prihajajo jezni in slabe volje. In če je pod pritiskom ali stresom še uradnik javne uprave, potem je kratek stik neizogiben, je prepričana avtorica knjige. Kaj storiti v taki situaciji? Najprej se je treba znebiti stresa, v službo je treba priti dobre volje. Ko to dosežeš, si veliko naredil zase in za druge. Vsako stranko natančno posluša dve ali tri minute, to je popolnoma dovolj, da ji pove svoje probleme, potem problem skuša razumeti. Usmiljenje ne šteje, poudari, vsaka zadeva je rešljiva. “Veliko sem se ukvarjala tudi z notranjo organizacijo uprave. Ugotovila sem, da zaposleni v upravi nimajo celovitega vpogleda v upravno delovanje. Sama sem si svoje delo olajšala z nekaterimi ukrepi. Najprej sem se sama s sabo dogovorila, da imam svoje delo rada. Uredila sem si delovno mizo, na sestankih sem izredno pozorna. Posebno poglavje je tudi telefoniranje. Jezik uradnikov je trd, razlikuje se od tistega, ki ga govorijo preprosti ljudje, ali tisti, ki so strokovnjaki na določenem področju. Stranka takoj ve, da me njen primer zanima. Četudi imam na dan dvanajst strank, moram z vsemi imeti podobno razmerje. Jezne stranke imajo poseben ton glasu, težavne so tiste, ki hočejo problem rešiti zunaj zakonskih okvirov ali pa pri uradniku zbuditi občutek krivde. Pri obojih ne bodimo nesramni in ne povzdigujmo glasu. Če stranka napade, ne vračajmo milo za drago, skušajmo razumeti in šele potem reagirajmo mirno, vendar odločno.”
Več znanja in veščin za stike
Danica Sagadin Leskovar je svojo knjigo razdelila na sedem poglavij: v prvem govori o poslanstvu uprave in o delu uradnikov, v drugem piše, kako se je treba posvetiti strankam, tretje poglavje je v znamenju napotkov, kaj lahko uradnik naredi zase. Med drugim avtorica opozarja, da mora uradnik gospodariti s svojim delovnim časom, delo mora opraviti glede na njegov pomen in nadzorovati mora svoja čustva. Peto poglavje govori o sporazumevanju s strankami in opozarja na to, kaj je uradni in kaj zasebni pogovor. V zadnjih poglavjih pa Sagadinova še opozarja na telefonsko sporazumevanje in na pravila vedenja v javni upravi. Pri telefoniranju je treba govoriti razločno, nazorno, razumljivo in prepričljivo. Naj telefon ne bo sredstvo za skrivanje ali prekrivanje svojih napak. Avtorica knjige navaja sedem zlatih pravil telefoniranja. Med drugim opozarja, da uradnik nikdar z roko ne pokriva slušalke. Osnovni namen knjige je spodbujanje zaposlenih v upravi, da pridobijo več znanja in veščin za primeren stik z uporabniki njihovih storitev.
Ko je avtorica naštevala oporne točke svojega pisanja, je opozorila tudi na dodatno izobraževanje: preštudirala je veliko gradiva, prebrala je številne knjige in priročnike s področja psihologije, bontona, organizacije javne uprave, poslovnega komuniciranja, spoznala stres in tesnobo in nenazadnje tudi zakon o javnih uslužbencih.
VIR: Zdenko Kodrič, Večer
FOTO: Danica Sagadin Leskovar: “Če stranka napade, ji ne vračajmo milo za drago, skušajmo razumeti in šele potem lahko reagiramo – mirno, vendar odločno.” (Zdenko Kodrič)
BISTRIŠKA VLADA ZAVRNILA PROGRAMSKE USMERITVE ZA TURIZEM
V treh mesecih domači program
Danes popoldne so člani bistriškega izvršnega sveta zavrnili 50 strani obsežno gradivo, ki naj bi bilo programska zasnova za razvoj turizma v občini.
Po dokaj burni razpravi, ko so o turizmu govorili kar vsi prisotni člani vlade, so ugotovili, da gre za povzetek stanja, ki ni niti aktualiziran, manjka pa konkreten program. Pripravili ga bodo v treh mesecih, in to brez zunanje svetovalke Sonje Černčič-Laggervall. Šestmesečne pogodbe z njo (iztekla se bo decembra) ne bodo podaljšali.
Kot je danes dejal Danilo Utenkar, bodo morali Bistričani svoj turistični razvoj tudi v bodoče narekovati kar sami. Ob tem pa je poudaril, da so zadnja leta v občini na tem področju že veliko naredili, a tega v pripravljenih programskih zasnovah ni nikjer videti.
VIR: (sp), Večer
MARKO CVAHTE IGRALEC LETA
Bistriški igralec Marko Cvahte, ki je lani zaslovel z baronom Naletelom v igri Matiček se ženi, je letos še slavnejši. Z monodramo Pridige Janeza Svetokriškega se je namreč Bistričanom pa tudi drugim prebivalcem Slovenije zelo vtisnil v spomin. Vsi, ki ga gledajo in poslušajo, pravijo: Marko je nenavaden in enkraten igralec! Marko Cvahte je član bistriškega teatra DPD Svoboda, v katerem poleg bistriških kulturnih zanesenjakov delata tudi Tone Partljič in Branko Gombač.
Za igralca Marka Cvahteta bo predsednik občinske skupščine Slovenska Bistrica Slavko Kleindienst danes, 23. novembra, ob 14. uri v Vidmarjevi sobi na Vrholah pri Laporju pripravil sprejem.
VIR: (zk), Večer
FOTO: Prizor iz omenjene monodrame (Arhiv ZZK Slovenska Bistrica)
»KATICA« NA POČIVALIŠČU
Danes ob 12. uri je mala parna lokomotiva 125 —037 še zadnjikrat zapeljala po progi. Potem so jo zgrabile močne »roke« strojev in jo prenesle na stranski tir, od tu pa na podstavek, kjer bo stala v spomin na čase, ko je še kraljevala na naši progi.
Lokomotivo, ki so jo delavci sekcije za vleko iz Maribora skupaj z železničarji s pragerskega postavili na železniški postaji Pragersko, so izdelali leta 1893 v tovarni Magyar Allamvasutak Geplyar v Budimpešti.
Lokomotiva »Katica«, kakor so jo železničarji ljubkovalno imenovali, je do leta 1919 vozila na progi Kotoriba—Pragersko. Leta 1939 so ji spremenili del notranjega ustroja — in potem je bila premikalka v Čakovcu, pa v Kaniži in Prijedoru.
Leta 1974 je postala last železniškega muzeja v Ljubljani, v novembru letošnjega leta pa so jo vrnili v Maribor, v last sekcije za vleko, ki jo je odstopila kot muzejsko vrednost Pragerskemu.
Izvršni svet skupščine občine Slovenska Bistrica, ki bo delni pokrovitelj slavnostne predaje lokomotive krajevni skupnosti Pragersko — ta naj bi v prihodnje skrbela za »Katico«, je v ta namen odobril del sredstev, tako da bo na proslavi 28. novembra, ki bo obenem tudi počastitev dneva republike, srečanje vseh starejših železničarjev, ki s »Katico« in podobnimi »puhinkami« prekrižarili vso našo domovino.
VIR: am, Večer
FOTO: Na stara leta se ji pa res dobro godi (Večer)
DOLINŠKA IZVOLIJO ZA LJUDSKEGA TOŽILCA
Področje predvojnega komunista kovača Štefana Dolinška je bilo socialno skrbstvo. Na zboru volivcev 23. novembra 1945 so ga izvolili za ljudskega tožilca Krajevnega narodnoosvobodilnega odbora Spodnja Polskava. Njegove pristojnosti pa niso bile velike, niti približno take, kot so jih imeli prva leta po vojni javni tožilci, ki so lahko celo nadzorovali druge organe.
VIR: Mirko Munda: Spodnja Polskava in njena stoletja, str. 344
FOTO: biografski-sb.si
23. november 1939
IZ POLJČANSKE OBČINSKE PISARNE
Lastniki bolnih konj z vojaških vaj imajo pravico do brezplačnega zdravljenja konj po sreskem, oziroma banovinskem veterinarju in se naj prizadeti v zadevi javijo na tukajšnjem občinskem uradu. — Do 10. decembra se po semenskem fondu sprejemajo naročila za semenski krompir in oves.
VIR: Večernik
23. november 1936
RUDARJI V STANOVSKEM ZAČNEJO Z GLAVDOVNO STAVKO
Ker so stavko v rudniku Stanovsko, ki so jo rudarji začeli 16. marca 1936, že 8. aprila zadušili s stavkokazi, je lastnik rudnika to izkoristil in še naprej zavlačeval z izplačilom mezd rudarjem. Rudarjem je ponovno prekipelo 23. in 24. novembra 1936, ko so začeli z gladovno stavko. To je bila v tem rudniku že četrta stavka v tistem letu. Toda dolgoročnega uspeha rudarji tudi s to stavko niso dosegli.
VIR: Edmund Pogorevc: Utrinki iz časa med obema vojnama, Zbornik občine Slovenska Bistrica I., 1983, str. 384
SHOD JUGOSLOVENSKE MATICE NA SPODNJI POLSKAVI
V nedeljo, 23. t. m., se je vršil pri nas v dvorani gostilne Sicherl dobro obiskan shod Jugoslovenske Matice, na katerem so odločno protestirali proti italijanskemu nasilju nad našim narodom v Primorju. Shodu je predsedoval šolski upravitelj g. Kopriva. Kot glavni govornik je nastopil tajnik J. M. g. Brandner iz Maribora, ki je v obširnem govoru raztolmačil sedanje razmere našega naroda v Italiji in veliki pomen akcije, ki jo vodi Jugoslov. Matica v obrambo našega življa izven jugoslovanskih mej. Za njim sta še govorila učitelj g. Velikanja, goriški rojak, in domačin g. Opravž, nakar je bila soglasno sprejeta resolucija, ki poziva našo vlado, da stori najodločnejše korake pri Zvezi narodov, da se napravi sedanjim razmeram v Italiji konec, kar ji bo sedaj v zvezi s Francijo tem lažje. Za J. M. je bilo nabranih Din 401.
VIR: Mariborski večernik Jutra