23. oktober
Danes goduje JANEZ
Tako ime Ivan kot Janez izhajata iz grškega imena Ιoχαννης (Johánnês), Ιωαννης (Jôánnês), to pa iz hebrejskega Jehohannan, skrajšano Johann z nekdanjim pomenom »Jahve (to je Bog) je milostljiv, se je usmilil«. Ime je torej teoforično (to je, da ima sestavino Bog) in so ga prvotno dajali v zahvalo Bogu, ki jim je dal dolgo pričakovanega otroka.
Moške različice imena: Anže, Anžej, Džek, Džon, Džoni, Džani, Hanžek, Ivan, Ivo, Jan, Janča, Janče, Janček, Janči, Jane, Jena, Janej, Janek, Janeslav, Janež, Jani, Janik, Janislav, Janko, Jano, Janos, Janoš (značilno je pri Prekmurcih), Januš, Janž, Janža, Janže, Johan, Jovica, Jovo, Vanek, Vanja, Vanjo, Vanč, Žan, Žani, Žanko.
Ženske različice imena: Iva, Ivana, Ivanka, Jana, Janja, Vanja, Žana.
23. oktober
PREMIERA PREDSTAVE ZVEZDICA ZASPANKA
23. oktobra 1955 je bila premierno uprizorjena predstava Zvezdica Zaspanka, ki skupaj s Sapramiško in Žogico Marogico, tvori deteljico lutkovnih klasik, ki nočejo dol z odra. Zvezdica Zaspanka je prvič popeljala slovenske lutkarje v svet, na mednarodni lutkovni festival v Bukarešto. Zvezdica Zaspanka je postala prva filmska zvezda slovenskega celovečernega lutkovnega filma. A zgodila se je nesreča in leta 1972 je v delavnici LGL izbruhnil požar, v katerem je zgorela cela serija lutk iz predstave, ki so jo ponovno obudili v življenje v prvotni podobi spet leta 2008.
GASILSKA ZVEZA SLOVENSKA BISTRICA OBELEŽILA 60 LETNICO DELOVANJA
V petek, 23. oktobra 2015, je bilo v Slovenski Bistrici nadvse slovesno. Praznovali so namreč gasilci, vrli možje in žene, ki s svojim neumornim zanesenjaštvom varujejo naše imetje in življenja. In to prostovoljno.
Že od davnega leta 1955 so povezani v gasilsko zvezo, da bi lažje usklajevali svoje delo in izobraževanja.
Na prostoru pred slovenjebistriškim gasilskim domom so se najprej zaslišali zvoki koračnice spodnjepolskavske godbe na pihala, sledil je mimohod praporščakov, ki so nosili društvene zastave, prireditev pa so počastili s svojim obiskom tudi župan občine Slovenska Bistrica dr. Ivan Žagar in predstavniki regijskega sveta za zaščito in reševanje ter drugi gosti. Slavnostni govornik je bil Alojz Kocijančič, predsednik Gasilske zveze Slovenska Bistrica, ki je v svojem nagovoru orisal prehojeno pot slovenjebistriške gasilske zveze in njeno temeljno poslanstvo.
Prireditev je popestril tudi Oktet Lipa, po uradnem programu pa je sledilo druženje v gasilskem domu.
VIR: Studio Bistrica
FOTO: Edvard Grobler
GLASBENA SKUPINA GEMAJ IZVEDLA VEČER POEZIJE IN GLASBE
Obiskovalci Zavoda za kulturo Slovenska Bistrica so v petek, 23. oktobra, doživeli nepozaben večer v dobri družbi glasbene skupine Gemaj, ki na glasbeni sceni deluje od leta 2007.
Sestajali so se v makolskih zidanicah, polagoma pa začeli muzicirati tudi na drugih odrih slovenske glasbene scene.
Glasbena zasedba se je večkrat menjala, gonilna sila in pobudnik za ustanovitev skupine pa je še vedno Boštjan Pušaver iz Makol, ki je k sedanji zasedbi pritegnil Mladena Ravnikarja, Marjana Krajca, Petra Skrbiša in Aleksandra Dovarja.
Preigravajo zimzelene popevke, dalmatinske, starogradske, sevdalinke, ciganske, slovaške, ruske in druge skladbe. Večer je bil posvečen vinu in ljubezni, dvema stvarema, ki se jima je težko odreči.
Poezija in glasba, vmes pa aplavz navdušenih obiskovalcev. Kako tudi ne, saj smo vinorodna pokrajina in trk s kozarcem vedno obrodi prijateljstvo, marsikdaj pa tudi ljubezen. Pa še to, gemaj lahko pomeni glasbeni akord, pa tudi trto samorodnico, ki izhaja iz Francije.
VIR: Studio Bistrica
FOTO: Edvard Grobler
GOSPODINJSTVA ŽE V SISTEM
Kanalizacijski projekt v Slovenski Bistrici, ki zamuja že nekaj let, se vendarle bliža koncu, krajani pa lahko pričakujejo nekoliko višje položnice
V občini Slovenska Bistrica se počasi zaključuje projekt izgradnje kanalizacijskega sistema, na katerega se lahko oziroma se bodo lahko priključila gospodinjstva z vzhodnega dela občine na širšem območju Pragerskega. Končana so dela v projektu izgradnje primarne kanalizacije s čistilno napravo Pragersko za aglomeracijo Zgornja in Spodnja Polskava, Pragersko – Gaj in Leskovec – Stari Log. Izgrajenih je bilo 23 kilometrov gravitacijske in vakuumske kanalizacije, 1,7 kilometra tlačnih vodov, pet črpališč, vakuumska postaja in čistilna naprava za 6600 populacijskih enot, dela pa so zaključena tudi na delu sekundarnega omrežja. “Naslednja faza je popolnitev sivih lis, ki so ostale v nekaterih krajevnih skupnostih, izgradnja preostalega dela sekundarnega kanalizacijskega omrežja, kar bo kar velik finančni zalogaj, in navezava KS Črešnjevec na novi sistem,” je povedal bistriški župan Ivan Žagar. Projekt izgradnje primarnega voda je vreden dobrih sedem milijonov evrov. 4,7 milijona evrov je prispevala EU, država 700 tisočakov, občina sama pa 1,5 milijona evrov. Slabih 200.000 je primaknila še občina Kidričevo, ki se na kanalizacijo navezuje v naselju Gaj. Dodatnih pet milijonov evrov so v Bistrici doslej porabili za še nedokončan sekundarni vod, pri čemer je dobro polovico prispevala Evropa. Je pa odgovornim v občini ob zaključevanju investicije z ramen padlo veliko breme. Z investicijo se je namreč zaradi roka za črpanje evropskega denarja, ki poteče konec tega leta, pošteno mudilo.
VIR: Jasmina Cehnar, Večer
FOTO: Čistilna naprava Pragersko s kapaciteto 6600 populacijskih enot bo zmanjšala onesnaževanje podtalnice (Igor Napast)
OGLEDALA UVRŠČENA NA ČUFARJEVE GLEDALIŠKE DNEVE
Bistriški gledališčniki so dosegli še en odmeven uspeh. Bistriško satirično gledališče Uščip teater se je z avtorsko gledališko predstavo, satiričnim kabaretom Ogledala, uvrstilo v tekmovalni del 26. Čufarjevih dni.
Gre za enega najstarejših festivalov ljubiteljskih gledališč na Slovenskem, ki se vsako leto, v mesecu novembru, odvija na Jesenicah v spomin na slovenskega domoljuba, pesnika, pisatelja in dramatika Toneta Čufarja.
Na letošnji festival se je prijavilo rekordno število gledaliških skupin, in sicer 35. Selektor Brane Kraljevič je v tekmovalni del uvrstil šest predstav, med njimi tudi satirični kabaret Ogledala.
Uščipovci bodo s svojo kabaretno predstavo v četrtek, 14. novembra, uradno odprli letošnje Čufarjeve dneve. 14. november je sicer rojstni dan Toneta Čufarja.
VIR: Studio Bistrica
FOTO: Iztok Kala
23. oktober 2008
SKODELICA KAVE Z DR. IRENO NABERGOJ AVSENIK
V četrtek, 23. oktobra 2008, se je ob pol sedmih zvečer v salonih gradu odvijal nadvse zanimiv večer. Na skodelico kave je Zavod za kulturo Slovenska Bistrica vabil vse, ki bi jih utegnilo zanimati, kaj bo o nastanku in vsebini knjige Ljubezen in krivda Ivana Cankarja povedala njena avtorica, dr. Irena Nabergoj Avsenik. Na ta način so obiskovalci lahko spoznali tudi tisto bolj skrito in širšemu krogu ljudi manj znano podobo velikega mojstra pisane slovenske besede, pisatelja in dramatika Ivana Cankarja.
Obsežna monografija se je pridružila številnim knjigam o delu in osebnosti Ivana Cankarja. Knjiga prinaša prvo sistematično predstavitev etične, socialne in religiozne tematike v celotnem Cankarjevem opusu. Skoraj 800 strani obsegajoča knjiga je sestavljena iz štirih poglavij: Krivda in skrušenost v izpovedih ljubezni do matere, Hrepenenje in krivda v doživljanju ljubezni do ženske, Krivda, kazen in odpuščanje v odnosu do sočloveka in družbe ter Greh, krivda, kazen in odpuščanje v odnosu do Boga.
VIR: Silvo Husu, Grajski stolpec, 23. oktober 2008; STA, 23. november 2005
FOTO: Ivan Cankar (NUK)
PRIZNANJE ZA MAJO KANOP
Na slovesnosti ob 45-letnici bistriške ljudske univerze je študijski krožek Živimo z vami in med vami dobil priznanje. Pri Ljudski univerzi Slovenska Bistrica deluje štiri leta, ustanovila ga je Vida Lipoglav, od njene upokojitve pa ga vodi Maja Kanop. Slednja je tudi prevzela priznanje iz rok direktorice Andragoškega centra Slovenije dr. Vide A. Mohorčič Špolar. Na slovesnosti so poudarili, da je krožek primer dobre prakse medkulturnega sodelovanja in strpnosti, predstavljene na prvem festivalu vseživljenjskega učenja jugovzhodne Evrope, ki je bil novembra lani v Skopju. Slovenija se je v Skopju predstavila s tremi krožki. O delu krožka so posneli dokumentarni film in s članicami preživeli dan na skupnem izletu. Na festivalu so sodelovali tudi predstavniki Andragoškega centra Slovenije.
VIR: Zdenko Kodrič, Večer
FOTO: Maja Kanop (Ljudska univerza Slovenska Bistrica)
DAN ODPRTIH VRAT POSTAJE MILICE V SLOVENSKI BISTRICI
Prvi obiskovalci so bili otroci
Med prvimi obiskovalci dveh odprtih dnevov bistriške postaje milice so bili otroci vrtca Otona Župančiča (na posnetku). Veselo so plezali v vozila in prisluhnili miličnikom, ki so jim pripovedovali o svojem delu. Delavci postaje milice Slovenska Bistrica so obiskovalce dneva odprtih vrat seznanili z vrsto svojih dejavnosti, posebej pa spregovorili tudi s slikovnim gradivom o samozaščitnem ravnanju ljudi v primeru vlomov in ravnanju z eksplozivnimi sredstvi.
VIR: (ps), Večer
FOTO: Otroci vrtca Otona Župančiča Slovenska Bistrica (Večer)
ORGANI JAVNE VARNOSTI NA SLEDI ZLOČINU − NAŠLI TRUPLO MALE IRENE
Zakopana je bila pod žago venecijanko − Znaki nasilja očitni − Včeraj je sodelovalo pri iskanju nad 300 vojakov, gasilcev, lovcev in domačinov − Danes doploldne obdukcija − Kdo je morilec nebogljene deklice?
Po desetdnevnem prizadevnem iskanju šestletne Irene Gajšek v Sp. Ložnici so organi javne varnosti včeraj popoldne odkrili njeno truplo. Včeraj so s pomočjo gasilcev, pripadnikov JLA, domačinov, lovcev in milice še enkrat preiskali širšo okolico, kjer bi se bila Irena utegnila izgubiti, ponesrečiti ali izginiti. V tej akciji je sodelovalo nad 300 ljudi. Ker tudi ta ni rodila uspeha, so organi javne varnosti z vse doslednostjo preiskali tudi objekte domačije, kamor je hodila deklica vsak dan po mleko.
Domneve organov javne varnosti so se tokrat izkazale za pravilne. Po večurnem iskanju in kopanju so našli truplo male Irene. To je za organe javne varnosti izreden uspeh in jim gre vse priznanje za prizadevanje. S tem odkritjem so ponovno dokazali veliko zavzetost pri svojem delu in veliko strokovno sposobnost.
Kje so našli deklico?
Ko so se organi javne varnosti odločili za podroben pregled Goričanove domačije, so najprej pregledali zunanje objekte, kjer pa niso naleteli na nič sumljivega. Lotili so se tudi vodne žage venecijanke in kopanja pod samo žago in v posljednem prostoru naleteli najprej na otroški škorenjček in slednjič na otroško truplo. Ni bilo več dvoma, našli so 6-letno Ireno.
V skladu s predpisi so na kraj dogodka poklicali okrožnega preiskovalnega sodnika Vladimira Kosija in javnega tožilca dr. Vrbnjaka. Na kraj dogodka je prišel tudi sodnomedicinski izvedenec dr. Anton Homan. Ta je potrdil, da gre za truplo pogrešane 6-letne Irene Gajšek in tudi ugotovil, da je deklica umrla nasilne smrti.
Kdo je morilec male Irene, za zdaj še ni pojasnjeno, obstajajo pa določene okoliščine, ki dopuščajo veliko možnosti, da bo tudi to v najkrajšem času odgovorjeno.
VIR: G. Jesenšek, Večer
FOTO: Goričanova žaga v Sp. Ložnici. Puščica kaže vhod v podkletje žage, kjer so našli truplo male Irene
23. oktober 1942
AKCIJA POHORSKEGA BATALJONA IN MITING V OPLOTNICI
Pohorski bataljon (uradno so ga imenovali Prvi bataljon Pohorskega odreda) je bil v noči iz 23. na 24. oktober 1942 v Oplotnici. Blokiral je orožniško in vermansko postojanko, zažgal občinsko poslopje, nato je imel v vasi miting. Partizani so zapeli nekaj partizanskih pesmi, bataljonski zdravnik dr. Dušan Mravljak – Mrož pa je govoril. To noč so partizani razstrelili in požgali poslopje kamnoloma v Cezlaku ter zaplenili večjo količino razstreliva. Zbranim
delavcem je dr. Mravljak spregovoril o pomenu narodnoosvobodilnega boja. Zbrali so tudi prebivalstvo Lukanje in mu povedali, kdo so partizani in kaj hočejo.
VIR: Lojze Penič: Okupacija in narodnoosvobodilni boj, Zbornik občine Slovenska Bistrica I., 1983, str. 404−405
FOTO: Potrdilo, ki ga je Pohorski bataljon 23. oktobra izdal trgovcu Makovšku v lačni gori za živila (Zbornik občine Slovenska Bistrica I., str. 404)
Rodil se je alpinist FRANC KARNER
Franc Karner se je rodil 23. oktobra 1925 v Slovenski Bistrici in delal kot sodni uslužbenec.
S plezanjem je začel leta 1946.
Za prvomajske praznike leta 1952 se je skupaj z brati Uršič (Jože, Milan in Ivan Vanč), Hinkom Morausem, Otom Martinjakom, Konradom (Dadom) Braučičem in Oskarjem Langom odpravil v Julijce z namenom, da preplezajo kakšno smer. V soboto zjutraj, 3. maja, je z brati Uršič in Morausem odšel v severno steno Špika. Med plezanjem je začelo deževati in zato so se mladi plezalci, ki so plezali v dveh skupinah, odločili za povratek. Pri povratku je v navezi Hinko Moravs in Ivan Uršič enemu od njiju spodrsnilo in je za seboj potegnil še tovariša, ki je bil navezan z njim. Padla sta 200 metrov globoko in bila takoj mrtva. Ko so ostali videli nesrečo tovarišev, so se v steni zavarovali in čakali pomoči. Ta pa je žal prišla prepozno.
Trije alpinisti iz Slovenske Bistrice (Martinjak, Braučič in Lang), ki so ostali v koči v Martuljku, so v nedeljo zvečer poklicali na pomoč reševalce iz Kranjske Gore, ki pa so zaradi slabega vremena z reševanjem lahko začeli šele v ponedeljek zjutraj. Ko so po velikih težavah prodrli v bližino ponesrečencev, sta bila Franc Karner in Jože Uršič še živa, Milan Uršič pa je medtem zaradi izčrpanosti umrl. Reševanje je bilo zaradi vremena izredno oteženo in poklicali so na pomoč še Jeseničane. Medtem je zaradi izčrpanosti umrl še četrti iz skupine plezalcev, Franc Karner. Zadnji je med reševanjem umrl Jože Uršič.
Vseh pet alpinistov je pokopanih v skupnem grobu na pokopališču v Slovenski Bistrici.
VIR: biografski-sb.si
KMETIJSKI POUK PO DEŽELI
Oddelek za kmetijstvo priredi na podlaogi došlih prošenj sledeča predavanja: V nedeljo dne 23. oktobra v Črešnjevcu pri Slov. Bistrici strokovni učitelj inž. Petkovsek “o zboljšanju travništva” in v Tinjah na Pohorju živinozdravnlk Škofič “o svinjereji in odvračanju kužnih bolezni«.
VIR: Jutro
OBČINSKE VOLITVE NA SPODNJI POLSKAVI
Jeseni 1905, 23. oktobra, so bile na Spodnji Polskavi občinske volitve, ki so zaradi nepričakovanih rezultatov v slovenskem tisku močno odmevale. Zapis v celjskem časniku Domovina:
»Spregovoriti nam je o občinskih volitvah. Poživljali smo zavedne kmete, da se udeležijo občinskih volitev na Spod. Polskavi. Ali naš glas je bil glas vpijočega v puščavi. Zmagali smo sicer v I. razredu. Da smo propali v II. in III. razredu, smo krivi sami, ker se nismo prav nič brigali za volitve. Dan pred volitvijo smo spraševali zavednejše kmete, katere odbornike da bodemo volili; odgovarjali so nam, da ne vedo, in tako se je zasigurala nemčurska zmaga. Sramota je za nas kmete, ki puščamo in prodajamo občino našim ‘Nemcem’ in nemškutarjem, v tem, ko vse sosedne občine volijo vrlo narodno in so v poštenih slovenskih kmečkih rokah. Zgled agitacije naj bi nam bila nemčurska stranka. Župan Štefan Rudolf je čutil, da se mu županski stolec maje. Zato je sestavljal teden pred volitvijo imenik novih odbornikov, njegovih ‘sužnjev’. S tem imenikom je ‘Posilinemec’ in Steinklauberjev hlapec Anton Samastur agitiral po Polskavi in po Pragerskem. A v veliko presenečenje župana so volili Pragerčani večinoma po svojem okusu. Spravili so v občinski odbor čevljarja Sagadina, kateri sovraži in zabavlja ob vsaki priliki čez vse, kar je slovenskega. Imamo pač dovolj poštenih in dostojnih slovenskih mož. /…/ V I. volilnem razredu je zmagala slovenska stranka. Hoteli so v odboru tudi Steinklauberja, a mož je dobil cele tri glasove. /…/ Mi smo mirno gledali in doma ostali, ker se ne zavedamo svojih pravic in smo tako primorani hlapčevati nasprotnikom in rediti gada na svojih prsih.
A zagotavljamo vam, da je bila to poslednja nemškutarska zmaga na Sp. Polskavi.«
VIR: Mirko Munda: Spodnja Polskava in njena stoletja, str. 109
