24. november
Danes goduje CVETKA
Ime Cvetka izhaja iz samostalnika cvet oziroma glagola cveteti. Ustrezno latinsko ime je Flora.
Moške različice imena: Cveto, Cvetan, Cvetoslav.
Ženske različice imena: Cveta, Cvetana, Cvetanka, Cvetina, Cvetislava, Cvetlana, Cvetoslava.
24. november
DVA SREBRA NA SVETOVNEM PRVENSTVU
24. novembra 2002 sta si na 36. svetovnem prvenstvu v športni gimnastiki v Debrecenu na Madžarskem slovenska telovadca Mitja Petkovšek na bradlji in Aljaž Pegan na drogu pritelovadila srebrni kolajni.
STRAH IN TREPET ZA OBČANE
Dolgoletna redarka Lea Čeh se z upokojitvijo poslavlja od redarske službe. Če ne bi bila toliko stara, bi še delala
Tako pravi Lea Čeh, ki je bila 21 let redarka pri sedanjem Medobčinskem inšpektoratu in redarstvu občin Slovenska Bistrica, Makole in Poljčane, in se bo s 1. januarjem upokojila. Veljala je za neusmiljeno, kot strah in trepet med občani, ki so kršili pravila. “Pri parkiranju je bilo kršitev največ,” poudarja Čehova in doda, da se z dialogom, s kompromisom reši največ. “Ljudje nimajo manir in odnosa do sogovornika oziroma uradne osebe. So pa takšni, predvsem starejši, ki se za napako opravičijo, na primer pri parkiranju na pločniku. To je lepa gesta – in tudi mi poznamo ustno opozorilo, ki prav tako zaleže,” še pravi. Tudi denarne kazni zaležejo, kajti povratnikov v glavnem ni, je opazila. Dobro pozna občane tudi njen šef Robert Vrečko, ki je na čelu vodje Medobčinskega inšpektorata in redarstva 12 let, pred tem je izkušnje 14 let pridobival na policijski postaji v Slovenski Bistrici, od tega je bil pet let pomočnik komandirja. “Na pomoč priskočim s pogovorom, z nasvetom, pomagamo si,” pravi vodja Vrečko, medtem ko je težave na terenu z občani in doslednim upoštevanjem pravilnega postopka v skladu z zakonom Lea Čeh vedno skušala reševati sama. “Rekla sem, umirite se, če je bil kdo glasen, kajti nedostojno vedenje na javnem kraju in žalitev uradne osebe je dodatna kazen – in te se lahko stopnjujejo v več kazni hkrati. Čim bolj se je treba izogibati konfliktom, tudi ko me je kdo kam poslal, sem to preslišala in ostala mirna, skratka, dobro je, da je čim manj govoričenja. Iz tira me ni vrgel nihče.” Poleg nepravilnega parkiranja so na drugem mestu kršitve na področju nepravilnega odlaganja smeti. Občani odlagajo nerazvrščene smeti poleg kontejnerjev, smeti vozijo pred kesone na pokopališče, kmetje pa ne čistijo z zemljino umazanih asfaltiranih cestišč za sabo, ko s traktorji vozijo s polj. Tudi organizatorji prireditev pozabijo na parkiranje obiskovalcev. Delo so prilagodili epidemiji, ko so skoraj polovico delovnega časa skrbeli za red pri parkiranju pri zdravstvenem domu, ko je potekalo cepljenje, še izvemo. “Lea je orala ledino, od ustanovitve redarstva v občini,” pravi vodja. Pred letom 2013, ko še niso imeli avtomobila, opremljenega v skladu s pravili redarskega dela, je pešačila, in to ob vsakem vremenu. “Če ne bi bila toliko stara, bi še kar delala, ker rada delam z ljudmi,” pravi Lea Čeh, čemur sledi zadnji objem s šefom Robertom Vrečkom. Z odhodom Čehove so vzporedno uvajali novega redarja Mihaela Drea, a bi zaradi povečanega obsega dela in območja potrebovali še enega redarja, kar pa je odvisno od občin ustanoviteljic. Po epidemiji bodo nadaljevali delo s prisotnostjo na določenih območjih, kjer se nepravilnosti ponavljajo, v sodelovanju s policijo in varnostno službo Aktiva, kar je po angleškem vzoru sodelovanja med policisti, redarji in varnostniki.
VIR: Irena Brdnik, Štajer’c
FOTO: Slovo od redarske službe – Lea Čeh z vodjem Robertom Vrečkom (Irena Brdnik)
OBNAVLJAJO KULTURNI DOM
Delavsko-prosvetno društvo (DPD) Svoboda Pragersko od leta 2020 obnavlja svoj kulturni dom, saj so bili prostori dotrajani in skoraj neuporabni. Letos so uredili sodobno ogrevanje, hlajenje in prezračevanje dvorane in namestili novo – varčno razsvetljavo ter na strop položili nove (armstrong) plošče. Denar za to investicijo je bil pridobljen iz proračuna Občine Slovenska Bistrica, od Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti, kjer so bili uspešni na razpisu, in delno iz lastnih virov. Ob tej priložnosti se Rudi Kruh, predsednik DPD Svoboda Pragersko, zahvaljuje slovenjebistriškemu županu Ivanu Žagarju in JSKD RS, da pripravlja takšne razpise in tako pomaga pri obnovi. Z obnovo napredujejo, kolikor jim dopuščajo finančna sredstva.
VIR: Štajer’c
FOTO: Kulturni dom na Pragerskem postopoma prenavljajo. Na fotografiji prenovljen strop z novo, varčno razsvetljavo (Rudi Kruh)
TRAGIČNA DELOVNA NESREČA
24. novembra 2020, dopoldan sta delavca podjetja z območja Policijske postaje Slovenska Bistrica obrezovala drevje. Med delom je 63-letnemu delavcu, ki je stal na podestu, spodrsnilo.
Delavec je padel preko roba podesta v strugo tamkajšnjega potoka Bistrica. Ob tem se je tako hudo poškodoval, da je na kraju nesreče umrl.
Na Upravi Republike Slovenije za zaščito in reševanje so razkrili še, da se je nesreča pripetila ob 11.07 na Tovarniški cesti v Slovenski Bistrici.
Ob delovni nesreči so posredovali gasilci Prostovoljnega gasilskega društva Slovenska Bistrica. Zavarovali so kraj nesreče ter reševalcem in ostalim službam nudili pomoč pri njihovem delu. Na intervenciji sta sodelovala tudi dva gasilca poklicne enote Impol.
VIR: sobotainfo.com
12. LUTKOVNI FESTIVAL KORNFEST
Od 24. do 26. novembra 2016 je v Lutkovnem gledališču Koruzno zrno v Slovenski Bistrici potekal že 12. Lutkovni festival Kornfest.
V treh dneh so se zvrstile številne predstave lutkovnih skupin iz Slovenije in zamejstva. Kornfest je pretežno lutkovni festival, na katerem se predstavijo najboljše amaterske in profesionalne lutkovne skupine s predstavami za otroke in odrasle.
Med drugimi so v petek, 25. novembra, nastopili bistriški srednješolci in lutkovna skupina Zrna s predstavo za odrasle Kaj pa, če je vse res? Predstava je nastala na osnovi teorije zarot. Ob predstavah so pripravili tudi dve lutkovni delavnici za otroke.
VIR: Studio Bistrica
FOTO: Tjaša Brglez
V BISTRIŠKI KNJIŽNICI LITERARNI VEČER Z VERO FERMEVC BAN
V knjižnici Josipa Vošnjaka Slovenska Bistrica so v ponedeljek, 24. novembra, gostili literarni dogodek z avtorico romana Zakaj si zame prepovedana Vero Fermevc Ban.
Na prireditvi beseda ni tekla zgolj o vsebini romana, ki je izšel konec marca pri založbi Ved in govori o ljubezni med starejšo žensko in fantom.
Tokrat ni šlo za klasičen literarni večer, za pogovor med avtorjem in moderatorjem, ampak za pristen stik avtorice z obiskovalci.
Vsakemu posebej je namenila nekaj besed in odprla vprašanja, na katera včasih ali pa nikoli ne najdemo odgovora. Tudi sicer zna avtorica iz življenja, ki ni vedno najbolj rožnato, poiskati tudi svetle trenutke. Obiskovalci so našli odgovor na marsikatero vprašanje in motiv za razmišljanje o medsebojnih odnosih, pa tudi o ljubezni, ki ne pozna ne starosti, časa in kraja.
VIR: Studio Bistrica
FOTO: Edvard Grobler
24. november 2011
ANJA BUKOVEC IN SEKSTET KLARINETOV PANARS
24. novembra 2011 je bil v viteški dvorani Bistriškega gradu že tretji koncert jesenskega abonmajskega cikla. Tokrat je s sekstetom klarinetov PanArs nastopila violinistka Anja Bukovec.
VIR: Silvo Husu, Grajski stolpec, Tednik Panorama
FOTO: Anja Bukovec in PanArs (Grajski stolpec)
15 LET OKTETA PLANIKA IZ SLOVENSKE BISTRICE
Jubilejni koncert bo 1. decembra
V Kulturnem domu na Črešnjevcu bo danes, v petek, ob 19. uri koncert, ki ga pripravljajo člani domačega mešanega pevskega zbora, kot gostje pa bodo s kar enajstimi pesmimi sodelovali člani okteta Planika iz Slovenske Bistrice.
»Letos praznujemo oktet petnajst let delovanja in drevišnja prireditev na Črešnjevcu je že del tega praznovanja. Pred petimi leti smo oktet, ki se je celo desetletje prej imenoval oktet TO, preimenovali v oktet Planika in to bistriško trgovsko podjetje nam še danes pomaga pri našem kulturnem delovanju. Dobro sodelujemo tudi bistriško zvezo kulturnih organizacij in občino,« je o oktetu Planika povedal umetniški vodja Ignac Pančič. /…/ Kot napovedujejo pevci okteta Planika, bo jubilejni koncert v petek, 1. decembra, ob 19. uri v viteški dvorani gradu Slovenska Bistrica. /…/
VIR: Slavica Pičerko, Večer
PRODAJALNA RIB?
Tako kot v drugih mestih, se je tudi v Slovenski Bistrici povpraševanje po ribah zelo povečalo. V minulih mesecih sta prebivalce z ribami zalagala voznika Delamarisovega kombija in na improvizirano tržnico blizu doma kulture sta vsak teden privabila veliko ljudi (na sliki).
Ker je bilo doslej precej pobud za organizirano in redno prodajo rib, se zdaj v občini resno pogovarjajo, da bi odprli prodajalno rib. Kaže, da bodo prodajalno menda le uredili in sicer
v prodajalni kruha v središču mesta.
VIR: zk, Večer
FOTO: B. Vugrinec
NOVA ŠOLA V OPLOTNICI
Za dan republike bodo v Oplotnici odprli novo šolo, ki bo nosila ime slavnega pohorskega bataljona
V Oplotnici je po osvoboditvi ostalo okoli 450 otrok brez šolskega poslopja. Prve zasilne učilnice je dalo na razpolago Lesno-industrijsko podjetje Slovenske Konjice v nekdanjem dvorcu v Oplotnici.
Razen teh učilnic je šola še tri adaptirane prostore v drugih za pouk primernih poslopjih.
Šolo so začeli graditi v oktobru leta 1954. V njej je devet prostornih in svetlih učilnic s potrebnimi kabineti, upravnimi prostori, delavnicami, kuhinjo, jedilnico, prhami in ostalimi stranskimi prostori. Žal pa šola nima telovadnice in urejenega vodovoda.
Družbena skupnost je za gradnjo šole prispevala 81 milijonov dinarjev. S tem je postavila ljudstvu, ki se je v času NOB zvesto borilo za boljše življenje, sodobno šolsko poslopje, v katerem se bodo vzgajali dobri graditelji in upravlavci socialistične skupnosti.
VIR: S. M., Večer
FOTO: Večer
NA POHORJE ZAPELJE GONDOLA, IZDELANA V IMPOLU
24. novembra 1957 so v Mariboru slovesno odprli Pohorsko vzpenjačo. Potnike je na hrib in v dolino prevažalo 55 štirisedežnih kabin, izdelanih v bistriškem Impolu. Leta 1978 so kabine zamenjali s štirisedežnimi kabinami proizvajalca Doppelmayr iz Švice, leta 2007 pa so tudi te zamenjali s kabinami italijanskega proizvajalca Leitner.
V šestih desetletjih je Pohorska vzpenjača (v kabinah treh različnih proizvajalcev) popeljala blizu 18 milijonov potnikov.
VIR IN FOTO: Impol
24. november 1945
CENITEV ATTEMSOVIH NEPREMIČNIN
Dne 24. novembra 1945 je bila opravljena cenitev naslednjih nepremičnin grofa Attemsa:
– Poslopja pri opekarni na Cigonci
o Opekarniška poljska peč
o Skladišče opeke z enim stanovanjem
o Odprta uta za sušenje opeke
o Skladišče opeke in konjski hlev
o Odprta uta za sušenje opeke
o Stanovanjska hišica opekarniških delavcev
o Stanovanjska hiša Cigonca št. 12
o Gozdarsko poslopje pri hiši Cigonca 12
– Stanovanjska hiša Cigonca 40
– Senik na jezah
VIR: Pokrajinski arhiv Maribor
FOTO: Prva stran cenitve (PAM Maribor)
Rodil se je gospodarski zgodovinar in publicist JULIJ TITL
Prof. dr. Julij Titl se je rodil 24. novembra 1914 na Vrholah pri Slovenskih Konjicah očetu Juliju Tittlu, fotografu, in materi Amaliji, rojeni Kranjc.
Osnovno in meščansko šolo je obiskoval v Slovenski Bistrici, nato je šolanje nadaljeval na učiteljišču v Mariboru, kjer je leta 1935 maturiral. Med leti 1935−38 se je ljubiteljsko posvečal kulturno-prosvetnemu delu na Zgornji Ložnici (občina Slovenska Bistrica). Bil je soustanovitelj Prosvetnega društva v Venčeslju in je veliko sodeloval z ljubiteljskim režiserjem Markom Žitnikom. Leta 1938 je Titl dobil mesto učitelja na osnovni šoli na Črešnjevcu.
Od leta 1943 do osvoboditve je sodeloval v NOB.
Med leti 1946‒48 je bil okrajni šolski nadzornik v Slovenskih Konjicah, nato do leta 1952 predavatelj in upravnik Srednje partijske šole pri Centralnem komiteju Zveze komunistov Slovenije (CK ZKS) v Ljubljani. Vmes je leta 1952 diplomiral iz zgodovine na Višji pedagoški šoli in nato učil na učiteljišču v Novem mestu. V letih 1955−61 je bil organizacijski sekretar Zveze komunistov (ZK) v Kopru in izredno študiral geografijo na Filozofski fakulteti v Ljubljani, kjer je leta 1961 diplomiral in bil junija istega leta izvoljen za predavatelja na Visoki šoli za politične vede v Ljubljani.
Leta 1964 je doktoriral z disertacijo ‘Socialnogeografski problemi na koprskem podeželju’. Od leta 1965−67 je bil izredni profesor na Visoki šoli za politične vede v Ljubljani. Leta 1967 je postal ravnatelj ekonomsko-administrativnega šolskega centra v Kopru, od leta 1968 pa do upokojitve leta 1975 je bil ravnatelj koprskega Pokrajinskega arhiva. Poleg rednega dela je izdal tudi nekaj knjig o zgodovini, med drugimi leta 2006 tudi knjigo Venčesel in okolica.
Julij Titl je umrl 9. januarja 2014 v Izoli, pokopan je bil 11. januarja na Zgornji Ložnici.
VIR: biografski-sb.si