
26. december
Danes goduje ŠTEFAN
Ime Štefan izhaja iz latinskega imena Stephanus, le to pa iz grškega Stéfanos. To se povezuje z grškim izrazom stéfanos v pomenu »venec, krona«.
Moške različice imena: Istvan, Ištvan, Stefan, Stefano, Stepan, Stevan, Steven, Stevo, Stipan, Stipe, Stjepan, Štef, Štefek, Števan, Štefi, Štefko.
Ženske različice imena: Štefana, Štefanija, Štefka.

26. december
RAZGLAŠENI URADNI REZULTATI PLEBISCITA
Po Zakonu o plebiscitu o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije, ki ga je 6. decembra 1990 sprejela Skupščina Republike Slovenije, se je morala za uspeh plebiscita o vprašanju pozitivno opredeliti več kot polovica vseh volivnih upravičencev.
Rezultati so bili razglašeni 26. decembra 1990. Plebiscit je imel 93,2 % udeležbo. 1.289.369 udeležencev oz. 95 % se jih je odločilo za samostojno in neodvisno Slovenijo, kar predstavlja 88,5 % vseh takratnih volilnih upravičencev. 25. junija 1991 je slovenski parlament sprejel ustavni zakon za uresničitev Temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Slovenije, Deklaracijo o neodvisnosti in več zakonov, s katerimi je Slovenija prevzela izvrševanje suverenih pravic na svojem ozemlju, ki jih je v preteklosti prenesla na organe SFRJ.

NASTOPILO 13 DRUŽIN
Glasbena šola Slovenska Bistrica je v slovenjebistriškem gradu pripravila prav poseben božično-novoletni koncert
Danes je s svojimi nastopi navdušilo 13 posebnih zasedb, sestavljenih iz družinskih članov. Med nastopajočimi so bili profesorji, ki poučujejo na bistriški glasbeni šoli, njihovi otroci, sedanji učenci glasbene šole, mame, nekdanje učenke glasbene šole, ki so po nekaj letih ponovno vzele v roke inštrumente, pa tudi babici OlgaTkavc in Brigita Senegačnik, ki še vedno z veseljem zaigrata. Idejni oče koncerta, ki so ga letos poimenovali Nekoč in danes, je učitelj Andrej Šmon. Ob Živi Skrbiš, prav tako učiteljici, ki je napovedovala nastopajoče družine in njihov repertoar, je s humornimi vložki nasmejal občinstvo. V dobro uro trajajoči glasbeni pravljici, prežeti s toplino in ljubeznijo, so nastopili: sestri Hren, družinski trio Kukovič, oče in sinova Štefanič, družina Brezovnik, družina Ferš (sin z mamo Bernardo Žnidaršič), družina Kalan, kar osemčlanska zasedba družine Tkavc z Alenom Ojcingerjem, ki je s čutno zaigrano in zapeto skladbo Amazing Grace požela bučen aplavz občinstva že ob prihodu na oder, družina Topolovec, duet bratov Ivačič, duet Fifer, družina Pušaver, ki je presenetila z venčkom skladb, ter še skupaj družini Topolovec in Fifer, in petčlanska družina Senegačnik, ki je s skladbo Zemlja pleše zaključila koncert in prav tako požela bučen aplavz občinstva. Obiskovalci so med drugim slišali Avsenikovo novoletno voščilo, Sveto noč, argentinsko skladbo, Glej zvezdice božje ter, kot zapisano, venček božičnih pesmi, Amazing Grace in Zemlja pleše. Ravnateljica Glasbene šole Slovenska Bistrica Radmila Bikić Magdić je vsakemu nastopajočemu posebej na odru izrazila pozornost z vrtnico.
VIR: Irena Brdnik, Štajer’c
FOTO: Družina Pušaver je pripravila presenečenje in spletla več skladb v venček (Irena Brdnik)

26. december 2019
POŽAR V KURILNICI
Ko so člani PGD Pragersko 26. decembra 2019, dan po Božiču, pomagali pri organizaciji tradicionalnega božičnega koncerta krajevne skupnosti v domači cerkvi in po njem pogostitve krajanov, so dobili obvestilo, da je zagorelo v kurilnici hiše v Ulici bratov Berglez. Požar so uspešno pogasili.
VIR: 70 let PGD Pragersko, almanah
FOTO: Požar v kurilnici hiše (Arhiv PGD Pragersko)

VETROVNI BOŽIČNI PRAZNIKI
Božične praznike so mnogi na Štajerskem in v Prekmurju preživeli delovno, saj je močan veter odkrival strehe, podiral drevesa in povzročal škodo na elektroenergetskem omrežju, zato je bila ponekod motena oskrba z elektriko. Hudo je bilo tudi v občinah Makole, Slovenska Bistrica ter Ljutomer, kjer je veter razkril strehe več objektov. Zaradi razkritih ostrešij na posameznih objektih so morali posredovati gasilci.
VIR: ug, Gordana Possnig, Večer

PROSLAVA OB SLOVENSKI DRŽAVNOSTI
Kulturno-umetniško društvo Štefana Romiha s Črešnjevca slavi letos že 71 let vztrajnega dela. Svojo letošnjo aktivnost so zaokrožili na letnem občnem zboru v četrtek, 26. decembra 1991. Pripravili so tudi proslavo v počastitev dneva državnosti Republike Slovenije.
Letos so člani društva organizirali Malo Marjanco, pripravili igro Vsi me imajo radi, samo oče me ne mara, zelo je aktiven tudi pevski zbor, ki ga vodi Mladen Ravnikar.
Kulturniki s Črešnjevca bodo v novi in lepo opremljeni dvorani pripravili silvestrovanje in obljubljajo, da bo prav veselo.
VIR: (ps), Večer

STRELSKO TEKMOVANJE
Strelska družina Impol iz Slovenske Bistrice je danes, 26. decembra, ob 8. uri na novem strelišču pri poslopju občinske skupščine pripravila novoletno strelsko tekmovanje z zračnim orožjem. Organizatorju se je prijavilo 28 ekip iz vse Slovenije. V Slovensko Bistrico so prišli strelci iz Maribora, Hotinje vasi, Ljubljane, Hrastnika, Kamnika in od drugod.
VIR: (zk), Večer

20-LETNICA I. POHORSKEGA BATALJONA
Priprave v Slovenski Bistrici
Na dan poslednje borbe I. pohorskega bataljona praznujeta občini Slovenska Bistrica svoj občinski, Ruše z okoliškimi kraji pa svoj krajevni praznik. 20-letnico pohorskega bataljona bodo v teh krajih še posebno svečano proslavili.
Na večer pred obletnico zadnje borbe I. pohorskega bataljona bodo v vseh večjih naseljih slovenskobistriške občine svečane akademije, na katere se že skrbno pripravljajo. Predvidevajo, da bodo svečanosti v Poljčanah, Pragerskem, Šmartnem na Pohorju in Oplotnici.
Osrednja svečanost ob 20-letnici zadnje herojske borbe pohorskega bataljona bo v Slovenski Bistrici. Na svečani akademiji, ki bo v domu kulture, bo sodelovalo Slovensko narodno gledališče iz Maribora. 7. januarja zvečer bodo mladinci predvojaške vzgoje in pripadniki JLA izvedli improviziran napad na Slovensko Bistrico.
V Slovenski Bistrici bodo v počastitev I. pohorskega bataljona uredili ob spomeniku betonsko žaro, v katero bodo položili prst z bojišča, na katerem so padli pogumni borci pohorskega bataljona. Osmega januarja bo pred spomenikom padlih v Slovenski Bistrici tudi veliko zborovanje.
VIR: dm, Večer

KAJ SO BISTRIČANI GLEDALI V KINU?
Kino “Svoboda” Slovenska Bistrica predvaja od 26. do 28. decembra ameriški barvni film “Zgodba o Glennu Millerju”.
Predstave bodo ob 20. uri, v nedeljo ob 15., 17.30 in 20. uri.
VIR: Večer

TUDI TOVARNA “IMPOL” V SLOV. BISTRICI JE IZPOLNILA SVOJO LETNO PLANSKO NALOGO
Delovni kolektiv tovarne “Impol” v Slovenski Bistrici se je pridružil kolektivom, ki so že izpolnili svojo letno plansko nalogo. Izpolnil je letni plan po količini in vrednosti. Z medsebojnim tekmovanjem brigad je uspelo, da so v tovarni dvignili storilnost dela za 43 odst.
Kolektivu so ob njegovi trdi borbi pomagali ob nedeljah tudi borci Jugoslovanske armade. Poleg tega je v zadnjem tednu okoli 100 članov Partije in frontnih aktivistov delalo dnevno po 16 ur. Pred izpolnitvijo plana so se najbolj odlikovali tov. Herman Detiček, Franc Špelič, Jože Majcen, Tona Pušnik in mladinec Anton Lamut, ki so delali nepretrgoma po 36 ur, dokler niso izpolnili plana.
VIR: Vestnik

26. december 1936
ALOJZIJ GUMZEJ POŠJE NA RAZPIS 26 PESMI
26. decembra 1936, je Alojz Gumzej iz Laporja, ki se je podpisal kot preužitkar, rojen 1862, poslal na nagradni razpis uredništva glasila Vzajemne zavarovalnice v Ljubljani »Naše moči« 26 ljudskih pesmi z našega območja.
Poleg njega je z našega območja poslala isti dan 1 pesem tudi Marija Širca iz Spodnje Brežnice, že 24. decembra pa Jerica Simončič iz Žabljeka 2 pesmi.
VIR: Zmaga Kumer, Pesemsko izročilo Slovenjebistriškega območja, Zbornik občine Slovenska Bistrica I., 1983, str. 271

Rodil se je agronom, učitelj in pesnik JANKO POTOČNIK
Janko (Janez) Potočnik se je rodil 26. decembra 1930 v Strmcu pri Destrniku (občina Destrnik).
Na manjše posestvo v Spodnji Novi vasi (občina Slovenska Bistrica) se je z družino (žena Karolina (†), hčerka Tatjana) preselil leta 1959.
Po končani snovni šoli v domačem kraju se je na Ptuju izučil za trgovca, vendar nikoli ni delal kot trgovec, saj se je vpisal na srednjo kmetijsko šolo v Mariboru. Po uspešno zaključeni srednji šoli je nadaljeval študij na višji agronomski šoli v Mariboru in ga uspešno zaključil.
Službeno pot je začel kot upravnik posestev v več krajih po Sloveniji, nato je nekaj let poučeval kemijo in biologijo na osnovni šoli v Slovenski Bistrici, od tam pa je odšel za upravnika domov za upokojence v tem mestu. Nazadnje je bil do upokojitve upravnik na okrožnem sodišču v Mariboru, kjer je koordiniral delo tehničnih služb.
Potočnik je bil v ljubiteljski kulturi aktiven že v srednji šoli, po prihodu v Slovensko Bistrico pa je aktivno deloval v slovenjebistriškem Delavsko-prosvetnem društvu (DPD) Svoboda kot igralec v gledaliških predstavah in kot kostumograf. Tudi v delovnih organizacijah, v katerih je služboval, je sodelavcem s kulturnimi dogodki popestril vsakdan. Na sodišče, kjer je bil nazadnje zaposlen, je npr. povabil manjše zasedbe gledališčnikov iz SNG Maribor na izvedbe predstav, ali pa likovne umetnike, da so tam razstavljali.
Poleg delovanja na kulturnem področju je Potočnik pisal tudi pesmi, ki so bile objavljene v različnih tiskanih izdajah in recitirane ob različnih priložnostih. Decembra 2010 je v samozaložbi izšel njegov pesniški prvenec ‘Šepet jeseni’. V zbirki je objavljenih preko 200 pesmi, izšla je v 300 izvodih, ilustriral pa jo je Zvone Potočnik.
Janko Potočnik je bil tudi soustanovitelj in aktivni član Literarnega kluba upokojencev Slovenije (Likus), ki ima sedež v Mariboru. V njihovem vsakoletnem zborniku piscev upokojencev Slovenije so bile vsako leto objavljene tudi njegove pesmi.
Za svoje neumorno udejstvovanje v ljubiteljski kulturi je prejel več priznanj in nagrad.
V prostem času je Janko najraje vrtnaril, skrbel za rože in sadno drevje na svojem posestvu, z veseljem pa je priskočil na pomoč tudi drugim z nasveti in praktično pomočjo pri težavah z rožami ali sadjem.
Leta 2018 sta se s hčerko iz zdravstvenih razlogov iz Spodnje Nove vasi preselila v Slovensko Bistrico. Za pomoč na kmetiji v Spodnji Novi vasi sta sicer iskala družino, ki bi jima pomagala pri delu na posestvu in bi po hčerkini smrti vse podedovala, vendar nista našla primerne.
Janko (Janez) Potočnik je umrl 22. aprila 2024 v Mariboru, pokopan je v Slovenski Bistrici.
VIR: biografski-sb.si

PRAGERSKI OROŽNIKI ARETIRALI RAZGRAJAČE

VESELOIGRA NA SPODNI POLSKAVI
Pragerski Sokol priredi danes, na Štefanovo, ob pol 15. uri v dvorani gostilne Ludvika na Spodnji Polskavi veseloigro “Kakšen gospod, takšen sluga”.
Po igri je na sporedu še raznovrstna prosta zabava.
VIR: Tabor
