28. december
Danes goduje ŽIVKO
Ime Živko je južnoslovanskega izvora. Nastalo je kot tvorjenka na -ko iz pridevnika živ ali iz skrajšanih slovanskih imen, ki imajo setavino živ, npr. Živomir.
Moške različice imena: Žika, Žikica, Žiko, Živadin, Živan, Živo, Živoj, Živojin, Živorad, Živoslav, Života.
Ženske različice imena: Živa, Živana, Živka, Živanka, Živadinka.
28. december
TEPEŽNI DAN
Tepežnega dne, ki ga praznujemo 28. decembra, so se nekoč najbolj veselili prav otroci, saj je bil namreč edini dan v letu, ko so lahko – otroci ponekod to še počnejo – s šibo, vejami ali palico tepežkali odrasle. Tepežkati so začeli že zgodaj zjutraj pa do poldneva.
Na ta dan so bili pokonci že navsezgodaj, ker kar niso mogli dočakati, da se bodo lahko oboroženi s šibami odpravili po vasi, od hiše do hiše. Nekateri so vstali kar sredi noči in razbijali po vratih toliko časa, dokler jim niso odprli. Še preden so obiskali sosedove, sta jih po riti dobila oče in mama. A to ni bilo edino veselje, ki ga je prinašal običaj. Pri vsaki hiši so namreč dobili tudi darilo. Skromne dobrote, kot so jabolka, suhe hruške ali pest orehov, včasih pa kos potice, peciva ali kruha.
Tepežkanje je bilo v času naših babic in prababic blagoslov, ki naj bi z narave, to ponazarja šiba, prehajal na ljudi. Starejšim naj bi prinesel zdravja, dekletom željo za dobro omožitev, živalim v hlevu dobro rejenje, celo po deblih dreves so švrknili, da bi naslednje leto bogato obrodila. Gorje pa, če pri hiši tepežkarjem niso odprli vrat – udarcu ali dvema se ni mogel izogniti nihče – celo leto jih je namreč čakala nesreča.
IVANU ŠOŠTARIČU NAJVIŠJE PRIZNANJE
Ob koncu leta obrtniška zbornica nagradi svoje dolgoletne člane
Območna obrtno-podjetniška zbornica Slovenska Bistrica je ob koncu leta v Slomškovem domu v Slovenski Bistrici pripravila svečano prireditev, na kateri so podelili jubilejna priznanja članom zbornice. Najvišje priznanje za 50 let članstva v zbornici je prejel Ivan Šoštarič, ki je podjetniško pot začel leta 1967. Mega tekstil in Poliplet sta podjetji, ki sta plod njegovega trdega dela, prilagajanja, poguma in odločnosti. Na prireditvi so podelili tudi posebne zahvale za sodelovanje in dobro delo v preteklih letih, prav tako so spomnili na posebna priznanja, ki so jih letos prejeli člani slovenskobistriške zbornice.
Irena Gregorič in Maksimiljan Klančnik sta od Obrtne zbornice Slovenije prejela priznanje za 30-letno delovanje v gostinstvu. Milan Skrbiš, ki je tudi predsednik Območne obrtno-podjetniške zbornice Slovenska Bistrica, je bil v akciji tednika Panorama in Kluba novinarjev Slovenska Bistrica izbran za obrtnika leta, Marijan Pušnik pa za podjetnika leta. Prireditev so popestrili pevci Moškega pevskega zbora Obrtnik Slovenska Bistrica-Polskava in Ložniške ufarce s spletom Jaz pa v gorco grem. Območna obrtno-podjetniška zbornica Slovenska Bistrica združuje obrtnike iz občin Slovenska Bistrica, Oplotnica, Poljčane in Makole, vanjo je vključenih okoli 400 članov.
VIR: Tomaž Ajd, Štajer’c
FOTO: Ivan Meh, podpredsednik UO Obrtne zbornice Slovenije, Ivan Šoštarič in Milan Skrbiš (Foto studio Brbre)
PREPLAH V SLOVENSKI BISTRICI
Ko se je iz ene od pošiljk vsul bel prah, so zaposleni Zavoda za kulturo poklicali policijo in gasilce
Gasilske sirene, ki jih je bilo danes okoli poldneva uri slišati na območju Slovenske Bistrice, so tulile zaradi prijave, da so v Zavodu za kulturo Slovenska Bistrica, ki upravlja z Bistriškim gradom v Grajski ulici, odprli poštno pošiljko s sumjivo vsebino.Ko so v eni od pisarn Zavoda za kulturo v Slovenski Bistrici, sedež ima v bistriškem gradu, danes dopoldan odpirali prispelo pošto, se je iz ene od kuvert vsul bel prah. Na pošiljki je bila kot prejemnica pošte navedena direktorica zavoda Herta Žagar. “Zjutraj smo pri odpiranju pošte naleteli na neobičajno, zelo sumljivo pošiljko. V njej je bilo polno belega prahu,” je bila v izjavi za Večer konkretna Žagarjeva. Po 
njenih besedah sumljive pošiljke policiji niso prijavili prvi hip, saj iz dogodka niso hoteli delati “drame.” Ko pa so o zadevi premislili, so v kolektivu vendarle sklenili, da je primer zrel za policijsko obravnavo. Policisti so zavarovali dokaze in vzorec prahu poslali v forenzično preiskavo v Ljubljano, na Inštitut za mikrobiologijo in imunologijo.
Vse do popoldanskih ur so bilizaposleni v omenjenem zavodu in drugi, ki so bili v času odpiranja pošiljke v stavbi, v karanteni. Ločili so jih v dve skupini, v eni so bili tisti, ki so bili v neposrednem stiku s pošiljko oziroma prahom, v drugi pa ostali, ki so se takrat znašli v stavbi gradu. Devet ljudi je bilo v karanteni vse do 16.30.
Bojan Kitel s PU Maribor je popoldan sporočil, “da je test pokazal, da snov v kuverti ni bila zdravju nevarna.”
VIR: Vesna Lovrec, Večer
FOTO: Gasilska vozila ob bistriškem gradu so nakazovala, da se dogaja nekaj nenavadnega (PGD Slovenska Bistrica)
V POTOKU BISTRICA POPOLNI POMOR RIB
V potoku Bistrica v Slovenski Bistrici je prišlo do popolnega pomora rib. Voda je bila kalna in belo obarvana že pred časom, onesnaženje pa se je ponovilo v ponedeljek, 28. decembra in pomorilo vse ribe.
Za onesnaženje naj bi bilo odgovorno cementno mleko, ki je stranski produkt rezanja betona pri gradbenih delih. Domnevajo, da je vzrok za pogin rib zadušitev: materiali, izliti v potok, so se ribam obesili na škrge in jih zadušili.
Ravno v tem času se potočna postrv drsti, zato je v potoku Bistrica poginilo precej več rib, kot bi jih v drugem obdobju leta: preštetih je okoli 11.000 potočnih postrvi v skupni teži 250 kilogramov.
Ribiči predvidevajo, da bo minilo vsaj dve leti, preden si bo potok opomogel in bo v njem spet hrana in z njo možnost vlaganja potočnih postrvi vanj.
VIR: Studio Bistrica
FOTO: Edvard Grobler
ZA 22 TISOČ EVROV ŠKODE
Medtem ko vlomov v stanovanja v Slovenski Bistrici policisti še niso raziskali, so prijeli vlomilca v lokale
Kot na celotnem območju Policijske uprave Maribor je tudi v Slovenski Bistrici v zadnjih tednih porast vlomov v stanovanjske objekte, zadnji je bil v četrtek zvečer. Vlomi v stanovanjske objekte, ki so se zgodili v zadnjih treh mesecih, so prestrašili tudi prebivalce varovane soseske, kjer v preteklosti tovrstnih pojavov skorajda niso poznali, pravi eden od krajanov, ki želi ostati neimenovan: “Vedno bolj smo zaskrbljeni, začeli smo se zaklepati, gotovo ni prijeten občutek, ko se vlomi kar vrstijo v tvoji neposredni bližini, saj nikoli ne veš, kdaj lahko postane tudi tvoj dom tarča nepridipravov.” Očitno dobro organizirani storilci, ki so iz stanovanjskih objektov v glavnem odnašali denar, zlatnino in druge vrednejše predmete, pri tem pa povzročili za vsaj 22 tisoč evrov škode, niso puščali sledi. Policistom so bili v pomoč tudi kriminalisti iz Policijske uprave Maribor, a za sedaj pri svojem delu še niso bili uspešni. “Vlomov v stanovanjske hiše v zadnjih treh mesecih še nismo uspeli raziskati, smo pa pred dvema tednoma raziskali osem vlomov v trgovine in gostinske lokale, ki so bili storjeni na območju varovane soseske. Storilca smo prijeli in privedli k preiskovalnemu sodniku, ki je zanj odredil pripor,” pravi komandir Policijske postaje Slovenska Bistrica Aleksander Lubej in doda, da bodo storili vse, kar je v njihovi moči, da neraziskana kazniva dejanja čim prej raziščejo. Ob tem pa opozarja še na preventivno samozaščitno delovanje občanov: “Da so pozorni na sumljive osebe, ki ne sodijo v njihov okoliš, na vozila, s katerimi se te osebe prevažajo, da si čim več opažanj zapišejo in o tem takoj obvestijo policijo na številko 113.” Tako policisti kot redarska in varnostna služba pa bodo prisotnost na terenu v nočnem in pozno popoldanskem času, ko se je zgodilo največ vlomov, še okrepili in tako skušali storilcem preprečiti nadaljnje izvajanje tovrstnih kaznivih dejanj, ki bi jih po mnenju predsednika varnostnega sosveta in podžupana občine Slovenska Bistrica Stanislava Mlakarja bilo še več, če vse tri v projekt vključene skupine ne bi izvajale koordiniranega dela v sklopu projekta Varovana soseska. “Ker s preventivnimi aktivnostmi preprečenih kaznivih dejanj ni mogoče izmeriti, je težko reči, koliko manj vlomov so je zaradi koordiniranega dela policije ter redarske in varnostne službe zgodilo, gotovo pa je, da bi brez izvajanja tega preventivnega projekta bilo vlomov še več,” je prepričan Mlakar in dodaja, da bodo preventivno ukrepanje še okrepili.
VIR: Tomaž Karat, Večer
KALANOVA PREDSEDNICA
Na volilni skupščini bistriške območne obrtne zbornice so izvolili novo (staro) vodstvo. Predsednica upravnega odbora zbornice bo v novem mandatu Olga Kalan, lastnica gostilne Kalan iz Ogljenšaka nad Zgornjo Polskavo. Za podpredsednika pa so izvolili Mileno Valenčak in Sama Brbreta. Na skupščini so se dogovorili tudi za članarino, v novem letu bo znašala 25 evrov. Posebnost bistriške skupščine se kaže v članstvu: v 37-članski skupščini je skoraj tretjina žensk, med njimi so tudi trije občinski svetniki.
VIR: Zdenko Kodrič, Večer
FOTO: Olga Kalan (Arhiv OOZ Slovenska Bistrica)
BOJAN SINIČ UREAJA BISTRIŠKO PANORAMO
Ni le »modna muha«
V začetku decembra so Bistričani dobili svoj časopis. Bistriško panoramo ob pomoči številnih sodelavcev ureja Bojan Sinič, diplomirani novinar, ki že desetletje skrbi za informiranje in stike z javnostjo v mariborski Metalni. O časopisu, ki nima predhodnika in naj ne bi bil modna muha, pravi: »Naša uredniška strategija je biti neodvisni in nadstrankarski. Izhajali bomo vsakih štirinajst dni in poskušali po vzoru raziskovalnega novinarstva, predvsem pa neobremenjeno in pogumno, predstavljati bistrški vsakdanjik.«
Prvo številko Bistriške panorame so bralci rade volje vzeli v roke, z nekaj akcijami, ki jih je uredništvo časopisa napovedalo v svoji promociji, pa se bo krog bralcev širil.
VIR: (ps), Večer
FOTO: Bojan Sinič (Večer)
ŠE DOBRO, DA NI NESREČ
Poljčanski pasti
So mar pojmi »naravnost«, »v desno« in »v levo« enaki?
Že več let stojita v Poljčanah prometna znaka, ki lahko nepoznavalca razmer kaj hitro spravita v nevaren položaj.
Na zgornji sliki opozarja prometni znak, da teče glavna cesta naravnost, stranska se odcepi v desno. To ne drži. Glavna cesta se kar brž za Petrolovo bencinsko črpalko pravokotno obrne na levo, teče čez Dravinjo in proti Zgornjim Poljčanam in dalje proti Rogaški Slatini, stranska cesta (proti Ločam) pa teče naravnost. Če bi voznik zavil na stransko cesto, kot ga usmerja prometni znak, bi zapeljal — v nasip železniške proge.
Enakega pomena, vendar v obrnjeni smeri, je znak (na spodnji sliki), ki stoji med mostom čez Dravinjo in železniško progo. Sodeč po prometnem znaku teče glavna cesta naravnost, stranska pa v levo. Tudi to je narobe: stranska cesta se pravokotno zasuče v levo in teče proti Ločam, glavna pa prav tako pravokotno zavije v desno in pelje v središče Poljčan. Če bi voznik z nezmanjšano hitrostjo vozil naprej — pač tako, kot kaže prometni znak, in to recimo ponoči, bi se silovito čelno zaletel v nasip za železniško progo.
Zanimivo je pravzaprav, da tega vrsto let ni zapazil nihče. Naša posnetka sta z 12. septembra 1982 vendar se danes, dobra tri leta kasneje, stanje ni spremenilo prav nič.
In kaj bi moralo biti na prometnih znakih? Na prvem — glavna cesta pravokotno v levo, stranska naravnost: na drugem — glavna cesta pravokotno v desno, stranska pravokotno v levo.
VIR IN FOTO: Milan Cilenšek, Večer
LJUDSKI ODBORNIKI V IMPOLU
Odborniki obeh zborov so si po seji ogledali tovarno
Ljudski odborniki obeh zborov OLO Maribor so se na svoje zadnje zasedanje v letošnjem letu sešli včeraj v sindikalni dvorani tovarne “Impol” v Slovenski Bistrici. Tako se je okrajni ljudski odbor tudi letos ravnal po tradiciji, da zadnje zasedanje pripravijo v katerem od industrijskih centrov v okraju. Tako so bili lani v Kidričevem, predlani pa na Ravnah.
VIR: I. F., Večer
28. december 1946
BIVŠI BISTRIŠKI KAPLAN UBIT NA HRVAŠKEM
28. decembra 1946 je bil ubit na hrvaškem bivši tukajšnji kaplan g. Ignacij Feguš. V tukajšnji župniji je služboval od 1. marca 1937 – 4. jul. 1939, torej 2 leti in 3 mesece. Bil je odličen duhovnik, zelo nadarjen (prvovrsten talent), blagega, mirnega značaja. »To je bil majhen mlinček, ki pa je delal najboljšo moko« – je večkrat rekel o njem domači župnik, kateremu je bil pri gradbi Slomškovega doma desna roka. Daj mu Bog zaslužen večni pokoj pri Božjem srcu!
VIR: Kronika župnije sv. Jerneja Slovenska Bistrica
FOTO: Stran 91 župnijske kronike, kjer se začno 11. 7. 1919 zapisi v slovenščini
NOVI ŽUPAN V SLOV. BISTRICI
Žalostno je, da se v naših obmejnih in bivših najhujših nemškonacijonalnih gnezdih vežejo baš koroški slovenski inteligenti z Nemci. Posebno hitro so pozabili leto 1914 slovenjebistriški klerikalci, ki jih je tamošnja nemška gospoda spravila ob izbruhu vojne v graške zapore z župnikom Medvedom na čelu.
Rodil se je časnikar in urednik Slovenskega naroda IVAN ŽELEZNIKAR
Ivan Železnikar se je rodil 28. decembra 1839 v Stiški vasi pri Cerkljah na Gorenjskem. Mladost je preživel pri stricu v primorskem Ospu.
Ljudsko šolo je obiskoval v Kopru, leta 1850 pa se je vpisal na gimnazijo v Ljubljani. Po maturi leta 1858 je kot domači učitelj učil pri eni od ljubljanskih rodbin in varčeval za študij na Dunaju (Avstrija). Leta 1860 se je tam tudi vpisal na pravno fakulteto, a je Dunaj tri leta zatem zapustil zaradi pomanjkanja denarja.
V letih 1863−64 je delal kot notarski pripravnik na Dunaju in nato med leti 1864−81 pri notarju Francu Rateju v Slovenski Bistrici, kjer se mu je v zakonu s Paulino, rojeno Schön, leta 1878 rodil sin Julijan Železnikar. Od leta 1882 do svoje smrti je bil urednik pri ‘Slovenskem narodu’ v Mariboru. Objavljal je v ‘Slovencu’ in ‘Slovenskem gospodarju’. Po ustanovitvi ‘Slovenskega gospodarja’ leta 1867 je postal eden njegovih najzvestejših dopisnikov. Objavljal je ostre politične uvodnike. Ustanovil in izdajal je humoristične polmesečnike ‘Sršeni’, 1871 in ‘Brus’, 1889−91. Uvrščamo ga med prve slovenske poklicne novinarje. Ukvarjal se je tudi z leposlovjem. Med drugim je prevedel Nestroyevo burko ‘Danes bomo tiči’, ki so jo prvič uprizorili v Ljubljani leta 1873.
Ivan Železnikar je umrl 26. januarja 1892 v Ljubljani.
VIR: biografski-sb.s
28. december 1898
NAJSTAREJŠA RAZGLEDNICA STUDENIC
Najstarejša razglednica Studenic je bila odposlana 28. decembra 1898. Tiskana je v tehniki kromolitografije in prikazuje trg, samostan in cerkev sv. Treh kraljev. Založil in natisnil jo je Karl Schwidernoch z Dunaja.
VIR: Premzl, Primož: Zbornik občine Slovenska Bistrica III, str. 372
FOTO: Arhiv zavoda za kulturo
