28. oktober
Danes goduje SIMEON
Ime Simeon oziroma Simon je svetipisemsko ime in izhaja iz hebrejskega imena Šimon. To ime povezujejo s hebrejsko besedo šama v pomenu »poslušati, uslišati«. Omenja se tudi grška oblika imena Σιμων (Símōn) , ki jo razlagajo iz grške besede σιμος (simos) v pomenu »toponos«.
Moške različice imena: Simon, Sima, Sime, Simo, Šime, Šimej, Šimen, Šimun, Šimon, Šimeon.
Ženske različice imena: Simeona, Simona.
28. oktober
SOČO PRESTOPIJO ŠE ZADNJE UMIKAJOČE SE ITALIJANSKE ENOTE
Poveljnik intalijanske vojske na soški fronti Luigi Cadorna je 27. oktobra malo po polnoči že vedel, da je bitka za Sočo za Italijane dokončno izgubljena, zato je ob 2:30 izdal ukaz za umik ostankov 2. in 3. armade čez reko Tilment ter umik 4. armade iz Karnijskih Alp. Ukaz je na ceste proti zahodu med Karnijskimi Alpami in Jadranskim morjem pognal skoraj 2 milijona vojakov in 400.000 beguncev. Sprva urejeni umik se je sprevrgel v panični beg, častniki so začeli zapuščati enote, vojaki pa so začeli odmetavati orožje in opremo ter vse, kar jih je oviralo pri begu. Popoldne je Videm zapustil Cadorna in njegovo poveljstvo. Zvečer so Nemci zasedli Čedad in že napredovali proti Vidmu. V noči s 27. na 28. oktober je padla Gorica. Zadnje italijanske enote so se čez Sočo umaknile 28. oktobra 1917 zjutraj, s čimer so se po 885 dneh boji ob Soči končali.
SLOVENSKA BISTRICA NE BO MESTNA OBČINA
DZ je s 25 glasovi za in 51 proti odločil, da predlog novele zakona o ustanovitvi občin ter o določitvi njihovih območij, s katerim bi občini Slovenska Bistrica podelili status mestne občine, ni primeren za nadaljnjo obravnavo. Poleg predlagateljev iz SDS predloga niso podprli v nobeni drugi poslanski skupini. Vlada se s podelitvijo statusa mestne občine Slovenski Bistrici ne strinja, saj zakonski pogoji niso izpolnjeni, je pojasnil državni sekretar z ministrstva za javno upravo Jure Trbič. Spomnil je, da zakon o lokalni samoupravi določa, da se lahko občini dodeli tak status, če je na njenem območju mesto, ki ima vsaj 20 tisoč prebivalcev in 15 tisoč delovnih mest.
28. oktober 2022
DAN REFORMACIJE NA POŠ ZGORNJA LOŽNICA
V petek, 28. oktobra 2022, je na Podružnični osnovni šoli Zgornja Ložnica potekala prireditev ob dnevu reformacije. O pomembnosti tega praznika so nas podučili učenci različnih razredov, ki so vodili prireditev. Skozi prireditev so prikazali življenjsko pot Primoža Trubarja, ki jo je predstavila Lara Mlakar. Bil je pravi reformator, saj se je zavzemal za slovenski jezik in uporabo tega pri bogoslužju. V tem času pa praznujemo še en praznik, in sicer dan spomina na mrtve, ki ga posvečamo spominu na vse naše drage, ki smo jih izgubili. V spomin jim prižigamo sveče. Prireditev so učenci popestrili še z recitacijami, klavirskim nastopom in nastopom pevskega zbora.
VIR: Spletna stran POŠ Zgornja Ložnica
FOTO: Primož Trubar, oglje (Arhiv POŠ Zgornja Ložnica)
ODPRTJE ČEBELARSKEGA CENTRA V SLOVENSKI BISTRICI
V nedeljo, 28. oktobra 2018, je Čebelarsko društvo Slovenska Bistrica tudi uradno predalo namenu čebelarski center na Zgornji Bistrici. Novozgrajena stavba ima skupaj približno 300 kvadratnih metrov površine in sodi v sklop izobraževalnega in vzrejno promocijskega centra čebelarstva kranjske sivke v Slovenski Bistrici. Skupna vrednost naložbe v čebelarski center znaša okoli 200 tisoč evrov. Člani društva so veliko dela opravili prostovoljno, večino denarja pa je prispevala Občina Slovenska Bistrica. Trak so slovesno prerezali dr. Ivan Žagar, župan Občine Slovenska Bistrica, Maksimiljan Prah, predsednik Čebelarskega društva Slovenska Bistrica, Boštjan Noč, predsednik Čebelarske zveze Slovenije, in dr. Aleksandra Pivec, ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Kljub nekoliko slabšemu vremenu se je na območju centra zbrala množica obiskovalcev. V kulturnem delu programa so sodelovali otroci enote Ciciban Vrtca Otona Župančiča Slovenska Bistrica in moški pevski zbor Rožmarin.
VIR: D. Č., Informator
NOVA IGRALA ZA VRTEC
VIR: A. M., Informator
FOTO: Rok Rutnik
VETERINARSKA UPRAVA NAPOVEDUJE ANTRAKSOV DISTRIKT
Veterinarska uprava Republike Slovenije (Vurs) je zaradi pojava nalezljive bolezni vraničnega prisada ali antraksa napovedala antraksov distrikt oziroma območje, na katerem morajo biti kmetje in veterinarji še posebno pozorni. Območja, ki bodo pod budnim očesom veterinarjev, so vodotoki, poplavna območja in lokacije bivših grobišč in mrhovišč. Distrikt zaradi Žič in Kamne Gore zajema naselja Dobrova pri Prihovi in Pobrež v občini Oplotnica ter območja naselij Blato, Brdo, Breg pri Konjicah, Dobrava pri Konjicah, Dobrnež, Draža vas, Gabrovnik, Kamna Gora, Konjiška vas, Loče, Mali Breg, Nova vas pri Konjicah, Novo Tepanje, Perovec, Prežigal, Slovenske Konjice, Spodnja Pristava, Spodnje Preloge, Škalce, Tepanje, Tepanjski Vrh, Tolsti Vrh, Vešenik, Zgornja Pristava in Žiče v občini Slovenske Konjice ter dele naselij Brdce v občini Vojnik, Prihova in Zg. Grušovje v občini Oplotnica in dele naselij Brezje pri Ločah, Klokočovnik, Koble, Kolačno, Kraberk, Lipoglav, Mlače, Penoje, Podob, Podpeč ob Dravinji, Sojek, Spodnje Grušovje, Spodnje Laze, Stare Slemene, Suhadol, Škedenj, Špitalič pri Slov. Konjicah, Zbelovo in Zbelovska Gora v občini Slovenske Konjice ter naselji Ljubično in Lušečka vas v občini Slovenska Bistrica.
VIR: Zdenko Kodrič, Večer
TRI ŽALNE SLOVESNOSTI
Danes so bile v Slovenski Bistrici tri žalne svečanosti: pri bunkerju na Zgornji Bistrici, ob zvonu žrtev povojnega nasilja, pred spomenikom NOB na Trgu svobode in pri kostnici na mestnem pokopališču. Delegacijo, ki je polagala vence, je vodila županja občine Slovenska Bistrica Irena Majcen. Pri kostnici je govoril Milan Zver, minister za šolstvo in šport, medtem ko so se pri bunkerju, v katerem je takoj po koncu druge svetovne vojne izgubilo življenje 237 ljudi, zbrali le Ana Žnidar, Antonija Bratina ter Mija in Miha Rasteiger, ki hodijo k zvonu in kostnici, polagajo sveče in rože v prepričanju, da so bili njihovi starši pogubljeni v svobodi, takoj po vojni.
VIR: Zdenko Kodrič, Večer
FOTO: Hčerke Rasteiger so se včeraj pred bunkerjem poklonile svojim staršem (Zdenko Kodrič)
POUK ZA BEGUNSKE OTROKE
Na zahtevo republiškega ministrstva za šolstvo in šport v občini Slovenska Bistrica končujejo priprave na skrajšani učni program za učence osnovnih šol — začasnih beguncev iz BiH. Na osnovi podatkov begunskega centra v Slovenski Bistrici in občinske organizacije Rdečega križa je ta čas v občini 27 šoloobveznih otrok it BiH, kar je tudi osnova za oblikovanje oddelkov razredne in predmetne stopnje. V soglasju z Zavodom za šolstvo Slovenije, organizacijsko enoto Maribor, bosta tako v Slovenski Bistrici delovala dva oddelka in sicer od 1. do 3. in od 4. do 8. razreda. Pouk bodo imeli v učilnicah v zgradbi nekdanje banke. Pedagoške delavce so našli med begunci, ki prebivajo v občini. Trem učencem BiH, ki bivajo zunaj Slovenske Bistrice, bodo zagotovili tudi prevoz v šolo. Začetek pouka predvidevajo v prvem tednu novembra.
VIR: (fg), Večer
UČITELJSKI BLOK V MAKOLAH
Novembra bo vseljiv nov štiristanovanjski blok za prosvetne delavce v Makolah. Razen štirih družinskih stanovanj so v bloku še štiri stanovanja za samce. Sredstva za izgradnjo bloka je dal občinski LO Slovenska Bistrica. Z dograditvijo tega bloka bo rešen problem stanovanj za učitelje v Makolah.
VIR IN FOTO: Večer
Umrl je organist in kulturni delavec LOJZE AVŽNER
Lojze Avžner (tudi Alojz Aužner) se je rodil leta 1913 v Pogradu pri Šentjurju.
Bil je organist in zato ga je njegov sorodnik, takratni župnik na Zgornji Ložnici, povabil k sebi. Razen orgel je znal igrati tudi na številne druge instrumente. Hitro se je vključil v družabno in kulturno življenje v kraju. Bil je aktiven pri pevcih, sodeloval pa je tudi v igralski skupini, ki je igrala ljudske igre pod režiserskim vodstvom Žitnik Marka.
Med 2. svetovno vojno se je Avžner pridružil partizanom kot borec Bračičeve brigade. Padel je 28. oktobra 1944 v Šmartnem v Tuhinju v občini Kamnik.
Hitro po koncu 2. svetovne vojne so na Zgornji Ložnici ustanovili kulturno-umetniško društvo (KUD) in ga poimenovali po njem – KUD Lojzeta Avžnerja.
VIR: biografski-sb.si
Rodil se je metalurg in direktor MIHAEL SPINDLER
Mihael Spindler se je rodil 28. oktobra 1941 v Kuršincih v občini Ljutomer očetu Bogdanu in materi Boženi.
Dva dni po njegovem rojstvu so mu ustrelili očeta, mamo pa leta 1945, tik pred koncem 2. svetovne vojne. Kot siroto so ga zato najprej vzgajali stari starši, nato pa je odraščal pri teti Mladeni.
Osnovno šolo je obiskoval najprej v Hajdini, nadaljeval pa v Kidričevem. Po končani osnovni šoli se je vpisal na Srednjo tehniško šolo v Ljubljani, smer metalurgija. Med šolanjem je bival v internatu. Po maturi se je vpisal na Naravoslovnotehniško fakulteto Univerze v Ljubljani, smer metalurgija, uspešno diplomiral in pridobil naziv univ. dipl. ing. metalurgije.
Po končanem šolanju je bil zaposlen v tovarni Impol v Slovenski Bistrici na raznih vodilnih delovnih mestih, med drugim je bil tudi vodja žičarne.
Leta 1979 je sprejel štiriletni mandat predsednika Skupščine občine Slovenska Bistrica, od koder je leta 1983 odšel na delovno mesto direktorja podjetja Lesnina Emmi Slovenska Bistrica, ki ga je ustanovil Gvido Smolar (danes Aluminium Kety Emmi, op. ur.). Na tem delovnem mestu je ostal vse do odhoda v pokoj leta 2000.
Leta 1967 se je poročil z Amalijo, rojeno Škripač, iz Visol. V zakonu sta se jima rodila dvojčka Darja in Matej.
Spindler je bil v mlajših letih navdušen ribič, kasneje pa je veliko časa posvetil tenisu. Bil je glavni pobudnik za izgradnjo prvih peščenih teniških igrišč v Slovenski Bistrici na prostoru ob bistriškem gradu. Aktivno je sodeloval tudi pri izgradnji igrišč v novem teniškem parku. Kar polni dve desetletji je bil član nadzornega odbora Teniškega kluba Slovenska Bistrica.
Bil je tudi navdušen pohodnik. Najbolj so mu bili pri srcu pohodi s »torkeci« (tako so se poimenovali, ker so hodili vedno ob torkih, op. ur.), ki se jih je vedno z veseljem udeležil.
Mihael Spindler je umrl 13. decembra 2019 v Univerzitetnem kliničnem centru (UKC) Maribor. Pokopan je v Slovenski Bistrci.
VIR: biografski-sb.si
UBILA STA GA Z GNOJNIMI VILAMI
28. oktobra sta 14 in 16-letni Jožef in Jurij Pristovnik z gnojnimi vilami ubila delavca Miho Pleška iz Ogljenšaka. Šlo je za silobran, kajti ko sta šla fanta na podstrešje spat, ju je Plečko zasledoval z nožem v roki.
VIR: Mirko Munda: Zgornja Polskava in njena okolica, str. 257
NAPADLI SO GA LOPOVI
Dne 28. oktobra 1888 zvečer je M. Babšek na Globokem peljal se od mlina v Studenicah. Na potu so ga trije lopovi natepli tako, da je vsled bolečin umrl. Razbojnike so orožniki spravili pod ključ v Slovenji Bistrici.
VIR: Domoljub
