29. december
Danes goduje DAVID
David je svetopisemsko ime in izhaja prek latinskega David in grškega Δαυειδ (Dauéid) iz hebrejskega Dâuîd z nekdanjim pomenom »priljubljen, ljubljenec«
Moške različice imena: Davide, Dejvi, Dejvid.
Ženske različice imena: Davida, Davina.
29. december
ODPRLI PRVO SLOVENSKO ŠTIRIPASOVNO AVTOCESTO
29. decembra 1972 so prometu predali prvo slovensko štiripasovno avtocesto. Odsek Vrhnika-Postojna je prvi zgrajeni odsek sodobne štiripasovne avtoceste v Sloveniji in takratni Jugoslaviji.
Prvi odsek slovenske avtoceste so začeli graditi maja 1970 in v 31 mesecih izgradili 32 kilometrov sodobne štiripasovnice.
Potrebo po sodobni štiripasovni cestni povezavi med Vrhniko in Postojno so očitno že tedaj narekovale prometne obremenitve. Pred štirimi desetletji je tako na odseku med Vrhniko in Postojno povprečni letni promet znašal približno 8.000 vozil na dan. Tudi danes je ta odsek med prometno najbolj obremenjenimi v državi, saj ga v povprečju vsak dan prevozi več kot 50.000 vozil. Velik delež predstavlja tovorni promet.
V NOVIH PROSTORIH
Upravna enota je v primernejših, prijaznejših prostorih tako za zaposlene kakor za stranke
Preselitev prostorov Upravne enote Slovenska Bistrica iz Kolodvorske ulice 10 v Vošnjakovo ulico 10, v obnovljeno staro šolo, je po začrtanem planu stekla prve dni decembra, in to tako, da stranke niso občutile zastoja. V pritličju stavbe, ki jo je obnovila občina, so delovna področja, pri katerih je največja frekvenca strank, je povedal načelnik Emil Trontelj. To so urejanje osebnih izkaznic, vozniških dovoljenj, registracij vozil, matična služba, postopki za tujce in sprejemna pisarna za stranke. V prvem nadstropju so pretežno pisarne oddelka za kmetijstvo in okolje (tam je tudi oglasna deska za prodajo kmetijskih zemljišč), za orožne listine, prijave prireditev in registracije društev. V drugem nadstropju ima svojo pisarno načelnik, tam so tudi računovodski in finančni del in del oddelka za občo upravo, ki se nanaša na vojne veterane in žrtve vojnega nasilja. Novost je sejna soba, ki je na prejšnji lokaciji niso imeli, namenjena pa bo tudi za sklepanje zakonskih zvez pred matičarjem, in sicer ob sredah in tudi ob petkih (na leto sklenejo okoli 130 zakonskih zvez). Možno je tudi urejanje registracije pri slovenski poslovni točki – SPOT. V zgradbi v Kolodvorski ulici je ostal le še del arhivskih prostorov. “Sedaj smo združili vsa naša delovna področja, medtem ko smo prej delali na treh lokacijah,” je o novi pridobitvi zadovoljno povedal načelnik. “Prednost je tudi, da imajo sedaj ustrezen dostop invalidi, prav tako so delovne razmere za zaposlene boljše,” je še izpostavil Trontelj. Vzdušje je bilo tako med zaposlenimi in strankami v prvih dneh dobro. Uradne ure so ostale nespremenjene. Te so ob ponedeljkih in torkih med 8. in 15. uro, ob sredah med 7. in 12. ter med 13. in 17. uro, ob četrtkih ni uradnih ur, ob petkih pa so med 8. in 13. uro. Naročanje ni potrebno, razen ko kdo ureja pomembnejše zadeve, ki terjajo daljše postopke, na primer izdaja gradbenih dovoljenj. Pred dnevi so dobili tudi podatke o oceni zadovoljstva strank, ta je 4,96 (od 5) in je med višjimi med upravnimi enotami po Sloveniji.
VIR: Irena Brdnik, Štejer’c
FOTO: Emil Trontelj, načelnik Upravne enote Slovenska Bistrica (Irena Brdnik)
RESNICA, POŠTENOST IN VEČJA UČINKOVITOST
Iva Pučnik Ozimič, ravnateljica Srednje šole Slovenska Bistrica
Odhajajoče leto je bilo precej nemirno. Šolsko leto smo pričeli z vrsto zakonodajnih sprememb, vse niso bile domišljene. Četudi so pravniško ustrezne, jim mestoma manjka tehtna presoja avtoritete pedagoške stroke. A so se dijaki in starši na spremembe, na primer na status polnoletnih dijakov, razumno odzvali,” preteklo leto skozi šolska očala ocenjuje Iva Pučnik Ozimič, ravnateljica Srednje šole Slovenska Bistrica. Se starši, javnost, preveč vtikujemo ali so vendarle določene spremembe potrebne, možne? “Spremembe so vedno mogoče in se tudi dogajajo. Sodelovanje staršev in strokovne javnosti je pomembno in potrebno. Če temelji na vzajemni spoštljivi komunikaciji in argumentih, gotovo prispeva k izboljševanju.” Bo vpis na gimnazije še zmeraj tako velik? “Vpis v gimnazijski program že nekaj let blago upada in menim, da je sedaj, vsaj v Podravju, v ustreznem obsegu. Posledično narašča vpis v srednje tehniške programe, delno gotovo tudi zaradi anomalije, da je mogoč vpis na večino fakultet tudi s poklicno maturo in petim maturitetnim predmetom. To bi morali spremeniti, saj se izenačujeta različna izobrazbena standarda, kar preprosto ni pošteno in ni razumno sporočilo šolajočim, da višji standard znanja v izobraževanju nima večje teže. Vpis v poklicne programe se žal ne povečuje v skladu s potrebami; to se bo spremenilo, ko bo poklicno delo bolje plačano.”
Prihodnje leto bo šola stara 20 let. “Dvajsetletnico doživljamo s prazničnim ponosom in z zadovoljstvom, da smo dano priložnost razvili v uspešno in sodobno šolo. S skrbnostjo, da smo dostojni nasledniki dolge srednješolske tradicije na Bistriškem. Povsem verjamem v uspešno prihodnost šole, v nadaljnje predano, strokovno in razvojno delo. Gradimo na kakovostnem znanju in obsežni ponudbi dejavnosti in smo seveda zelo ponosni na številne dosežke svojih dijakov. V šoli nas povezujejo skupne vrednote: znanje, ustvarjalnost, sodelovanje in odprtosti. Gojimo odprto in podporno komunikacijo. Dijakom, ki imajo težave, omogočamo dovolj čas za usvojitev učinkovitejših vedenj. Kdaj koga tako tudi z ulice pritegnemo pod svojo streho.” Koliko let je že ravnateljica? “To delo opravljam že dvajseto leto in me, če odmislim administriranje, še vedno zadovoljuje. Je naporno, a hkrati zelo dinamično in ustvarjalno in ne dopušča veliko rutine. Delo z mladostniki in s sodelavci me navdihuje, njihova prizadevnost, nove ideje, sodelovanje …”. In želje, je novo leto lahko prelomnica? “Novo leto je predvsem časovno dogovorjena prelomnica. So pa prazniki dragoceni čas za tople misli in želje, ki ogrejejo zimsko sivino, je čas za refleksijo, lahko je tudi navdih za zaobljube.” Za Slovenijo pa si želi, da bi izboljšali širšo družbeno in politično kulturo ter tehnologijo urejanja naše države: “Ključna vodila delovanja bi morale biti resnica, poštenost in večja učinkovitost. Za prikrivanje teh primanjkljajev smo državljani deležni mnogih manipulacij in ne napredujemo, kot bi lahko.”
VIR: Branka Bezjak, Večer
FOTO: Iva Pučnik Ozimič (Igor Napast)
PREDSTAVILI MONOGRAFIJO JOŽETA TOMAŽIČA
Jože Tomažič je bil doslej zamolčani slovenski literarni ustvarjalec, je povedal Stanislav Gradišnik, direktor Zavoda za kulturo Slovenska Bistrica. Tomažiča je literarna zgodovina preveč enostavno in vehementno prezrla ter mu zato naredila krivico, kajti pohorski pravljičar je v svojem literarnem opusu napisal vrsto odličnih pohorskih legend, pravljic in bajk.
Letos so o Tomažiču, ki se je rodil pred sto leti na Velikem Tinju na Pohorju, govorili na prvem bistriškem književnem festivalu. Takrat je tudi dozorela zamisel o knjigi, ki bi jo Slovenska Bistrica posvetila svojemu rojaku. Izšla naj bi ob stoletnici pisateljeve smrti. Decembra 2006 so knjigo že predstavili: monografijo o Jožetu Tomažiču je izdal bistriški zavod za kulturo, založila mariborske Litera, urednica monografije je Dragica Haramija, profesorica s Pedagoške fakultete v Mariboru. Prispevke za monografijo so razen Haramije napisali še Emil Cesar, Janko Čar, Matjaž Duh, Zdenka Gajser, Borut Gombač, Lidija Gačnik Gombač, Stanislav Gradišnik, Simona Pulko in Marija Stanonik. Recenzenta knjige sta Igor Saksida in Tomaž Zupančič. V monografiji so analitični razmisleki o Tomažičevem literarnem delu, o njegovi dramatiki, metaforiki in ustvarjalnem opusu slovenskega pravljičarja.
Vir: Zdenko Kodrič, Večer
PRIHODNJE LETO V ZNAMENJU URESNIČEVANJA ZAMUJENEGA
Zakaj z izvozom izgube
V Slovenski Bistrici so danes pred praznikom občine razložili razvoj v prihodnjem letu
»Letos v Slovenski Bistrici nismo dosegli vseh zastavljenih ciljev,« je danes na tiskovni konferenci, ki je bila posvečena bližnjemu prazniku prebivalcev bistrške občine, rekel Rajko Robnik, predsednik komiteja za gospodarstvo pri občinski skupščini. »Le načrt izvoza smo več kakor stoodstotno izpolnili, najboljši je bil Impol, ki pa je zaradi velikih tečajnih razlik in zaradi cenovne politike vseeno ustvaril manj odhodka, kot ga je načrtoval ob velikem izvozu, in bo zato ob koncu letošnjega leta posloval z veliko izgubo. Zavoljo tega se zastavlja upravičeno vprašanje, zakaj z izvozom izguba. Med pomembnejše gospodarske dosežke je treba poleg doseženega izvoza všteti še predelovanje aluminija v novih prostorih Emmija iz Slovenske Bistrice, ki se je lotil zanimivega posla. Izdeluje teniške loparje in smučarske palice. Pomembne so tudi naložbe v predelavo mesa v kmetijskem kombinatu, Poljčančani uspešno izvažajo otroške posteljice, dobra pa je tudi proizvodnja v novem obratu Gorenja,« je še dodal Rajko Robnik.
Danes so predstavniki bistriškega družbenopolitičnega življenja novinarjem, ki spremljajo dogodke v bistriški občini, razložili še naloge resolucije v prihodnjem letu, za katero naj bi bilo značilno naslednje: 2,5-odstotna rast družbenega proizvoda, za 3,5 odstotka več pridelane hrane, izvoz naj bi bil večji za 11,5 odstotka, akumulacija 12 odstotkov in 3-odstotna rast dohodka.
Prebivalci občine Slovenska Bistrica bodo praznik slavili ves januar, osrednja prireditev pa bo 8. januarja v bistriški športni dvorani ob 18. uri s slavnostno akademijo: Zasedali bodo zbori občinske skupščine in DPO, pripravili bodo kulturni spored in izročili priznanja in plakete občine.
VIR: Zdenko Kodrič, Večer
USTANOVLJENO DRUŠTVO DELOVNIH INVALIDOV
Pred dnevi je bil v Slovenski Bistrici ustanovni občni zbor društva delovnih invalidov. Osnovna dejavnost društva bo pomagati pri rehabilitaciji. V ta namen so sprejeli tudi načrt dela za dveletno in srednjeročno obdobje.
V občini je zdaj blizu 1400 delovnih invalidov. 0b takem številu je razumljivo, da bo posebna skrb društva veljala usmerjanju in združevanju članov tja, kjer bodo lahko bolj organizirano kot doslej skrbeli za njihovo rehabilitacijo.
VIR: V. H., Večer
“ŽAGA IN MIZARSTVO” – VSE V REDU
Med najboljšimi obrtnimi podjetji v občini
Obrtna podjetja slovenjebistriške občine se v prvem polletju letos niso mogla pohvaliti s posebnimi gospodarskimi uspehi in tudi v drugem polletju se je položaj pri nekaterih obrtnik obratih le delno popravil.
Med redke pozitivne izjeme, kot so “Elektroinstalacija” Poljčane in Slovenska Bistrica ter “Mehanična delavnica” v Poljčanah, ki jih moremo omeniti, sodi tudi obrat “Žaga in mizarstvo” v Zgornji Bistrici. Podjetje, ki zaposluje 67 ljudi, je v prvem polletju visoko preseglo plan dohodkov, čistega dohodka in poleg plač po delovnem učinku ustvarilo še 17 milijonov dinarjev lastnih skladov.
VIR: -f-, Večer
PRETRGAN ELEKTRIČNI DALJNOVOD
Električni daljnovod napetosti 35.000 voltov je pretrgala jelša, ki so jo posekali drvarji v gozdu nad Zg. Bistrico. Zaradi tega je morala tovarna bakra v Zg. Bistrici ustaviti obrat za 7 ur.
VIR: Večernik
IGRA »PETERČKOVE POSLEDNJE SANJE« NA PRAGERSKEM
Osnovna šola je igrala v sokolski dvorani krasno igrico »Peterčkove poslednje sanje«. Potek igre je bil zelo dober. Igralci so svoje vloge res sijajno izpeljali, posebno Zlatko Pflam v vlogi Peterčka. Za konec so zapeli par pesmic, ki so občinstvo zelo zadovoljile. Za uspeh ima zasluge šolski upravitelj g. Ludvik Mašal, ki pa žal iz Pragerskega odhaja. Po igrici so imeli čajanko, ki jim jo je priredil g. Slavko Furman.
VIR: Večernik
NABAVITI SI MORAJO DELAVSKE KNJIŽICE
Občina Spodnja Polskava-Pragersko razglaša, da si naj delavstvo čimprej nabavi delavske knjižice, ker jim je brez istih vstop v vsako službo nemogoč.
VIR: Večernik
VREME DECEMBRA NA ZGORNJI POLSKAVI
Ob božiču je bilo lepo vreme, na Štefanovo prav spomladansko, 29. decembra pa je začel padati sneg. Po dveh dneh sneženja so se Zgornjepolskavčani in okoličani zbudili sredi visokih zametov.
VIR: Mirko Munda: Zgornja Polskava in njena okolica, str. 131
TUDI NA DEŽELI SO SE FANTJE PRAZNIČNO PRETEPALI
Nek Mirko Bolko, po poklicu mlinar v Zg. Polskavi, je v pretepu dobil več nevarnih ran, vsled česar so ga po železnici prepeljali v mariborsko bolnico. — Primerna nagrada s strani sodišča seveda ne bo izostala.
VIR: Tabor
29. december 1908
OPEKEL SE JE V POŽARU
Tri dni pred novim letom, 29. decembra 1908, je cerkveni ključar Matevž
Pogorevc iz pokoške rodbine, iz katere je izšel prvi izvoljeni predstojnik Občine Pokoše, doživel dvojno nesrečo. Ponoči ob 23. uri je zagorelo na njegovi domačiji, 71-letni mož je hitel reševati, česar še niso zajeli plameni. Zaradi hude vročine se je hudo opekel po celem telesu. Mesec dni je ležal v hudih bolečinah, a jih je prestal in se vnovič postavil na noge.
VIR: Mirko Munda: Spodnja Polskava in njena stoletja, str. 168—169
