29. julij
Danes goduje MARTA
Marta je svetopisemsko ime. Izhaja iz hebrejskega imena מרתה (Martâ) z nekdanjim pomenom »gospa, gospodinja«.
Ostale različice imena: Marte, Martha, Marti, Martica, Martika.
29. julij 2018
MLADI SLOVENSKI ROKOMETAŠI POSTALI EVROPSKI PRVAKI
29. julija 2018 je slovenska mladinska rokometna reprezentanca osvojila naslov evropskih prvakov do 21 let. Na finalni tekmi prvenstva, ki ga je gostilo Celje, je v nabito polni dvorani Zlatorog je s 31:30 premagala Francoze in prišla do zgodovinskega naslova evropskega prvaka.
29. julij 2019
Umrl je glasbenik TINE LESJAK
Tine Lesjak se je rodil 21. junija 1957 v veliki kmečki družini v Kotu na Pohorju, občina Slovenska Bistrica, po domače ‘Pri Jiblarjevih’. Tam je pri enajstih letih prvič, kot samouk, nastopil s harmoniko, že od petnajstega leta starosti pa je v različnih sestavih igral na ohcetih in podobnih praznovanjih. Po odsluženem vojaškem roku leta 1984se je pridružil oktetu LIO, nato pa je z bratom Marjanom ter bratoma Milanom in Vojkom Gričnikom ustanovil ansambel, ki ga je poimenoval Bratje iz Oplotnice. Leta 1995 so Bratje iz Oplotnice dosegli prve glasbene uspehe na Ptujskem festivalu, kasneje tudi na Števerjanskem festivalu. Za svoj ansambel, s katerim je redno nastopal dvajset let, sestav se je nato na odrih pojavil le priložnostno, je pisal glasbo sam. Izdal je tudi več nosilcev zvoka in knjig z besedili in notnimi zapisi svojih, ponarodelih ali ljudskih pesmi.
Ves čas svojega delovanja je Lesjak učil harmonikarje na ‘frajtonerici’, bil je tudi sodelavec ali mentor najbolj uspešnim sestavom narodno-zabavne glasbe, kot so Modrijani, Vesele Štajerke, Pogum, Navihanke, Šmarski muzikanti, Zreška pomlad, Spev, Vrt, Fantje izpod Rogle, Opoj, Nemir, Bitenc, Napev, Naveza, Pajdaši … Vrsto let je Lesjak na Radiu Rogla soustvarjal oddajo ‘Pod Roglo se poje in igra’ in oddajo ‘Pozno v noč s Tinetom Lesjakom’. Za svoje delo je prejel številna priznanja, med drugim tudi najvišje priznanje Občine Oplotnica. Bil je edinstven zbiralec dragocenega ljudskega izročila, ki ga je kot glasbenik in glasbeni ustvarjalec tudi poustvarjal in s skladbami bogatil zakladnico slovenske ljudske pesmi.
V prvem zakonu z ženo Cvetko sta se mu rodila hči Nevenka in sin Tini.
Zadnja leta je preživel na Jankovi v občini Vojnik s partnerko Bebo.
Tine Lesjak je umrl 29. julija 2019 v Mariboru, pokopan je v Oplotnici. 11. septembra 2020 so v Oplotnici slovesno odkrili njegov kip.
VIR: biografski-sb.si
29. julij 2013
GRANIT GRE V STEČAJ
V torek, 29. julija 2013, je mariborsko okrožno sodišče začelo stečajni postopek Granita, katerega hčerinska družba Gradbeništvo je bila v stečaju že od konca leta 2013. Leta 2013 je ostalo brez dela 163 delavcev, leta 2013 se jim jih je pridružilo še 60. Peter Kosi, dolgoletni direktor Granita, je sicer napovedoval, da bodo poskušali izpeljati prisilno poravnavo. To vodstvu ni uspelo. V prisilni poravnavi je bilo prijavljenih za 44 milijonov evrov terjatev, Kosi pa je povedal, da so se pogodili z vsemi upniki, razen z NKBM, ki ima za 17 milijonov evrov zavarovanih terjatev. Sicer pa je prisilni upravitelj Branko Đorđević upnikom priznal za okoli 27 milijonov evrov terjatev. Sodišče se je za stečaj odločilo, ker meni, da je še mogoče ohraniti najbolj zdrava jedra podjetja, ta pa so kamnolom v Poljčanah, ki je eden največjih v državi, ter sodobna betonarna v Slovenski Bistrici in železokrivnica.
VIR: D. U., Večer
29. julij 2009
ZAVOD JE OSTAL BREZ DIREKTORICE
Bo morala direktorica Herta Žagar oditi?
Upravno sodišče Republike Slovenije je razsodilo, da postopek imenovanja direktorice Zavoda za kulturo Slovenska Bistrica ni bil veljaven; ravnanje županje in občinskega sveta ostro obsodili v SD
Po dobrih dveh letih sodnega postopka je Upravno sodišče Republike Slovenije, oddelek v Mariboru, razsodilo, da se tožbi tožnice Ljubice Zgonec Zorko, svetnice bistriškega občinskega sveta in kandidatki za direktorico Zavoda za kulturo Slovenska Bistrica, ugodi, kar pomeni, da se razveljavi sklep občinskega sveta in da se zadeva vrne svetnikom v ponovni postopek. Ljubica Zgonec Zorko je ob imenovanju direktorice zavoda za kulturo Herte Žagar opozorila na nekaj nezakonitih postopkov. Po njenem mnenju so razpisne pogoje prilagodili izbrani kandidatki, pritožba kandidatov, ki niso bili izbrani, ni bila možna, občinska uprava pa je v zavrnitvi drugih kandidatov navedla napačen pravni poduk, kandidatov ni napotila na upravno, ampak na delovno sodišče.
“Način izbire nezakonit”
Včeraj so o razsodbi upravnega sodišča govorili člani občinskega odbora SD in na tiskovni konferenci ponovno obsodili ravnanje občinske uprave, županje Irene Majcen in občinskega sveta, ki dela z močjo večine in ne argumentov. Predsednik občinskega odbora SD Tomaž Godec je najprej izrazil dobro mnenje o delovanju svetniške skupine v občinskem svetu in dodal, da dobljena tožba materializira napake, ki jih je pri imenovanju direktorice zavoda za kulturo naredila lokalna oblast.
Andrej Godec, vodja svetniške skupine SD, pa je povedal, da na nepravilnosti pri izbiri kandidatke opozarjajo že od 2. aprila 2007, ko je bilo izraženo soglasje o imenovanju v občinskem svetu. “Zdaj je popolnoma jasno, da je bil način izbire direktorice nezakonit. Občinski svet je naša opozorila gladko zavrnil in lahko rečem, da je s sodbo upravnega sodišča dobil klofuto nezaupanja. Svetniška skupina SD zahteva sklic izrednega zasedanja občinskega sveta, na katerem bomo razpravljali o programih kandidatov za direktorja zavoda in povedali svoje mnenje. Ne potrebujemo novega razpisa, odločiti se je treba le, kdo izmed petih kandidatov ustreza razpisnim pogojem, ki morajo biti usklajeni z občinskim odlokom o javnih zavodih in zakonom o javnih zavodih.”
Svetniki niso bili seznanjeni z mnenjem sveta zavoda
Na tiskovni konferenci je govorila tudi tožnica Zgončeva in dejala, da je zadovoljna z odločitvijo. Obstajala je sicer bojazen, da bo tožba ostala v predalu in zastarala. “Tožba je bila nujna, opozoriti je morala na nezakonitosti, ki bi lahko postale vsakodnevna praksa. Od 15. julija 2009 je zavod brez vodstva,” je prepričana Zgončeva, “to tudi pomeni, da direktorica ne sme podpisovati dokumentov.” Drago Mahorko, občinski svetnik SD, je k mnenjem svojih strankarskih kolegov dodal, da so občinsko upravo in županjo že pred obravnavo v občinskem svetu opozorili, da je razpis za direktorja zavoda izvedla občinska uprava, ki za to ni pristojna, in da so v razpisu napake, ki so v nasprotju s predpisi. “Opozorili smo tudi, da svetniki niso seznanjeni z mnenjem sveta zavoda, ki je edini pristojen za imenovanje direktorja. O vsem tem smo županjo in občinsko upravo nazadnje pisno opozorili avgusta 2007.”
Svetniška skupina SD je včeraj še namignila, da je sporno dosedanje delo direktorice Herte Žagar: če je sodba pravnomočna, pomeni, da je bila njena funkcija nezakonita, njeni podpisi in njene odločitve pa neveljavni.
VIR: Zdenko Kodrič, Večer
FOTO: Bistriški zavod za kulturo, ki ima sedež v lepo obnovljenem gradu, je od 15. julija brez vodstva, so prepričani v SD (Zdenko Kodrič)
29. julij 1992
PO SLEDI GOVORIC V BISTRIŠKI OBČINI
Potomci grofov Attemsov pričakujejo v bistriški in sosednji ruški občini vrnitev blizu dva tisoč hektarov gozdov in drugih nepremičnin
Znano je, da denacionalizacijski postopki zbujajo eni strani upanje, na drugi strani pa burijo duhove. V zvezi s tem je na območju občine Slovenska Bistrica med ljudmi največ govoric in ugibanj, bodo ali ne bodo dobili potomci grofov Attemsov vrnjenih blizu 1800 hektarov gozdov. Povrh pa še druge nepremičnine, tudi v sosednji ruški občini.
Ker smo dobili neuradno sporočilo, da so grofovskim potomcem gozdove vrnili, smo poklicali v Slovensko Bistrico, da bi pri tamkajšnji komisiji za denacionalizacijo uradno zvedeli, kako je s tem. Komisija je v tem času letnih dopustov precej razredčena, vendar smo na delovnem mestu zmotili njenega člana Alfreda Polanca. Rekel nam je, da sicer ni pooblaščen za dajanje tovrstnih informacij, vendarje potrdil, da so potomci grofov Attemsov vložili zahtevek za vračilo gozdov, za zdaj pa tega naravnega bogastva niso dobili vrnjenega. Imajo pa menda za vrnitev nepremičnin vse zakonske možnosti. Tudi tiste, ki govorijo o državljanstvu…
In v zvezi s tem je slišati med ljudmi različne komentarje, še največ je tistih, ki nasprotujejo temu, da bi nam zaradi vračila velikega premoženja kmalu spet »vladali« poslovenjeni tujci.
Seveda so med njimi tudi zagovorniki mišljenja, da se ne smemo bati tujega kapitala.
Do odgovora na vprašanje, komu bodo šumeli pohorski in drugi gozdovi, ni daleč. Vsekakor so vredni dobrih domačih gospodarjev.
VIR: Jože Slodnjak, Večer
29. julij 1984
TRČILA KOLESARJA
Na lokalni cesti v Starem Gradu (občina Slovenska Bistrica) pri hišni številki 13 sta v danes ob 11.30 trčila voznika kolesa motorjem R. K. 48 let iz Dežnega, in 17-letni F. G. Kolo z motorjem sta oba vozila brez potrdila o znanju cestno-prometnih predpisov. Pri trčenju sta oba padla po vozišču in se poškodovala.
VIR: Večer
29. julij 1975
KDO LAHKO NASTOPA?
Odprto vprašanje organizatorjem mladinskega pevskega festivala
Svet šole pohorskega odreda v Slovenski Bistrici je na sklenil postaviti prirediteljem mladinskega pevskega festivala v Celju glede na nerazumljiv odnos do mladinskega pevskega zbora, ki je imel že dovoljenje za nastop na tem festivalu, naslednja vprašanja
Prosimo, naj prireditelj odgovori, kakšna so merila, po katerih mladinski zbor pridobi dovoljenje za sodelovanje na festivalu. Kdo je po pravilih upravičen odločati o tem, kateri zbor se lahko uvrsti v sodelovanje, če je že dobil vstopnico za udeležbo? Kakšen je postopek za odvzem dovoljenja o sodelovanju na festivalu in katere razloge lahko prireditelj navede kot opravičilo za prepoved sodelovanja na mladinskem festivalu?
Da bo bralcem, ki ne vedo razloga, ki nas je privedel do omenjenega sklepa, zadeva jasna, le nekaj besed v obrazložitev.
Na šoli pohorskega odreda v Slovenski Bistrici že vrsto let uspešno deluje pevski zbor pod vodstvom Milana Mlakarja. Da si je zbor prizadeval uvrstiti se med najboljše, dokazuje njegova udeležba na reviji mladinskih pevskih zborov v Zagorju ob Savi, na občinskih revijah pevskih zborov, kjer zbor že dalj časa zaseda prvo mesto in slednjič na Kurirčkovem festivalu v Mariboru, kjer je tudi dobil vstopnico za sodelovanje na festivalu v Celju. Brez dvoma lahko zaupamo žiriji, ki je tako odločila. Zato nas izredno preseneča odnos, ko so le nekaj dni pred festivalom poslali šoli v Slovenski Bistrici obvestilo, da se pevski zbor ne bo smel udeležiti pevskega festivala zaradi neresnosti oziroma nediscipline — torej ne zaradi pomanjkljivega znanja.
Člani sveta šole, ki direktno niso prizadeti, pa tudi pedagogi na tej šoli se sprašujejo, kakšen je to odnos do otrok, do zbora, ki je žrtvoval mnogo prostih ur za vaje za festival, ki se je odpovedal udeležbi pri mnogih drugih dejavnostih na šoli in slednjič tudi izletom s starši, da bi tudi na prireditvi v Celju dokazal upravičenost uvrstitve med najboljše.
Vprašujemo, ali je možno, da o usodi tolikih otrok, tako uspešnega zbora, čigar kakovost bo po tem dogodku brez dvoma padla, odloča le peščica ljudi, preseneča nas tudi izjava enega od predstavnikov prirediteljev, ki je po uspešni izvedbi programa na domači šoli izjavil, da je zares škoda, da ta zbor ni mogel dokazati svojega znanja na festivalu.
Nehote se nam vsiljuje misel, da bo celjski festival počasi izgubil ugled, saj na ta način ne sledi osnovnemu namenu — razvoju mladinskega zborovskega petja. Prav zares bi radi vedeli ali je prireditelj prepričan v pravilnost svojega, po našem mnenju zgrešenega ravnanja in ali zaveda, kakšne posledice lahko ima ta odločitev na delovanje tega in podobnih mladinskih pevskih zborov. Prepričani smo, da ne, sicer ne bi tako ravnal.
VIR: Svet šole pohorskega odreda, Slovenska Bistrica, Večer
29. julij 1972
Rodil se je pisatelj RENATO BRATKOVIČ
Renato Bratkovič se je rodil 29. julija 1972 v Mariboru očetu Stanetu in materi Eriki, rojeni Praprotnik.
Osnovno in srednjo šolo je obiskoval v Mariboru, kjer je na na tamkajšnji Pedagoški fakulteti tudi študiral slovenski in angleški jezik s književnostjo. Ker ga je vleklo v ustvarjalne vode, je zadnje leto študij obesil na klin in začel delati kot grafični oblikovalec, animator in ilustrator. Od takrat je oblikoval številne logotipe, celostne grafične podobe, kataloge, knjige, časopise in revije. Ves čas pa je tudi pisal kratke zgodbe.
Od leta 2008 živi od pisanja v oglaševanju, izkušnje pa si je pridobival tako v agencijskem okolju kot v marketinških oddelkih podjetij.
Leta 2011 se je začel resno ukvarjati s pisanjem leposlovja (pri čemer “lepo” pomeni “temno”). Izdal je dve zbirki kratkih zgodb, e-knjigi Ne poskušajte tega doma (2012) in It’s All True (Athough It Might Not Have Happened) (2016). Nekatere njegove zgodbe so izšle v antologijah Noir Nation (VegaWire Media), Exiles: An Outsider Anthology (Artizan), BalkaNoir (Kastaniotis Editions), Dark Yonder: Tales & Tabs (Joyride Press) in Novi svet (Kralji ulice) ter v revijah Mentor in Kralji ulice.
Med letoma 2015 in 2019 je organiziral pet izvedb Mednarodnega krimi&noir književnega festivala Alibi v idilični okolici Slovenske Bistrice, festival pa je predstavil tudi na Frankfurtskem knjižnem sejmu 2018.
Leta 1997 se je poročil z Alenko Bratkovič, rojeno Ajd. V zakonu sta se jima rodila sin Rok in hči Vita.
V Slovenski Bistrici živi in dela od leta 1998.
VIR: biografski-sb.si
29. julij 1972
UPADANJE KRIMINALA V BISTRIŠKI OBČINI
Lani so v Slovenski Bistrici obravnavali 352 kaznivih dejanj, leta 1967 pa kar 528; zmanjšalo se je tudi število prometnih nesreč in mladoletniškega kriminala
Iz poročila o delu postaje milice Slovenska Bistrica lahko razberemo nekatere zanimive številke, ki prinašajo tudi precejšnjo mero optimizma glede kriminala na tem območju. Še posebej so razveseljivi podatki, da se je zmanjšalo število kaznivih dejanj, ki so jih zakrivili mladoletniki.
Pa naj govore številke: Lani so zabeležili v občini Slovenska Bistrica 352 kaznivih dejanj, medtem ko jih je bilo leto poprej kar 178 več. Pri tem niso zajete prometne nesreče; število le-teh pa se prav tako zmanjšalo (od 279 v letu 1967 na 233 lani). Seveda ne smemo pozabiti na tako imenovane “črne številke”, kazniva dejanja, ki jih ne odkrijejo ali niso prijavljena. Za upadanje kriminala ima največjo zaslugo prav gotovo preventivna dejavnost, v katero so vključili tudi vodnika s službenim psom.
Glede na vrsto kaznivih dejanj so na prvem mestu tista zoper življenje in telo (83), zabeležili pa so tudi mnogo tatvin in vlomov (201).
Medtem, ko povsod po svetu beležijo naraščanje mladinskega kriminala, so v Slovenski Bistrici mladoletniki zakrivili lani samo 81 kaznivih dejanj, to je 37 manj kot prejšnje leto. To upadanje pa seveda ne sme uspavati; milica bo morala še naprej tesno sodelovati z občinskimi službami in drugimi dejavniki, pristojnimi za vzgojo mladine. Skrbstveni organi bodo morali pogosteje obiskovati družine, kjer so otroci nagnjeni h kriminalu.
V svojem poročilu je milica predlagala svetu za notranje zadeve, da priporoči gospodarskim organizacijam večjo skrb čuvajski službi, ki ponekod ni najbolje organizirana.
VIR: M. B., Večer
29. julij 1946
O PREMOŽENJU STEINKLAUBERJEVIH
Vodstvo »Državne opekarne Pragersko« je 29. julija 1946 pisalo Odseku za narodno imovino Okrajnega ljudskega odbora Slovenska Bistrica o »privatni imovini bratov Steinklauber«: »V svoji okrožnici z dne 2. 5. 1946 nam je Ministrstvo za industrijo v Ljubljani sporočilo, kateri predmeti so izvzeti od predaje narodni imovini. Rečeno je, da so izvzeti od predaje predmeti, ki se nahajajo v upravi Ministrstva za industrijo, dalje oni, ki po svojem značaju služijo produkciji, knjige, arhivski in muzejski predmeti ter predmeti zgodovinskega, znanstvenega ali umetniškega značaja ter umetniško ali luksuzno pohištvo. V konkretnem slučaju gre za ono premično imovino, ki jo je odpeljal tov. Ogrinc, železniški uradnik iz Pragerskega, in ki je po zgoraj navedenem sporočilu izvzeta iz predaje. Zato Vas prosimo, da nam sporočite, ali je bil tov. Ogrinc od Vas sploh pooblaščen, da si odpelje pohištvo, in da nam navedete datum in številko dovoljenja za odvoz teh predmetov. Dalje prosimo, da odredite, da se nam v prilogi navedeno pohištvo in predmeti vrnejo, ker jih rabimo v obratne svrhe. Smrt fašizmu – svoboda narodu. Seznam: 1 tekač za hodnik 10 m, 2 omari za jedilnico, 1 miza zložljiva, 1 mala mizica za serviranje, 1 cvetlično stojalo (nizko), 10 stolov z usnjem, 1 stensko zrcalo veliko, 1 okrogla stenska ura, 1 klubska garnitura, rjava usnjena, 3 kosi, 1 tridelna omara, 1 pisalna miza, 1 mala miza brez stekla, 1 usnjen rjav naslanjač, 1 zaboj knjig.«
VIR: Mirko Munda: Pragersko – kronika, str. 269
29. julij 1943
POŠKODOVALA SE JE S SRPOM
18-letna posestnikova hčerka Mihaela Leskovar iz Kalš, občina Zgor. Polskava, se je s srpom močno urezala v desno roko in je morala po zdravniško pomoč v mariborsko bolnišnico.
VIR: Slovenec
29. julij 1935
ENI SE KOPLJEJO, DRUGI KRADEJO
Trgovinski pomočnik Vladimir Orel iz Poljčan se je kopal v Dravinji. Na bregu je pustil obleko, v kateri je imel denarnico. Ko je čez nekaj česa stopil iz vode in se nameraval obleči, je ugotovil, da mu je nekdo izmaknil denarnico, v kateri je imel okrog 500 Din.
VIR: Mariborski večernik Jutra
29. julij 1923
OBMEJNE ŠOLE IN UČITELJSTVO
Lansko leto smo poročali, da mariborski okrajni šolski svet na več obmejnih šolah ni mogel sestaviti tropredlogov za razpisana učiteljska mesta, ker ni bilo nobenih prosilcev niti prosilk. Z rokom do sredine julija je bilo vnovič razpisanih nebroj učiteljskih mest v mariborskem in slovenjobistriškem okolišu. Rezultat pa tudi to pot ni bil dosti boljši. Za nekatera mesta imajo vsaj po enega prosilca, za druga, kot pri Sv. Križu nad Mariborom in pri Vurbergu, pa zopet nobenega. Zanimivo je, da ni bilo reflektantov niti za lepe kraje blizu železnice, kot so Zgornja in Spodnja Polskava in Črešnievec pri Pragerskem. V Makolah v Dravski dolini pa so že šestkrat zastonj razpisali mesta. Tem večji je seveda naval na bližnji mariborski okoliš. V bodoče se bo ta idila pač znatno spremenila, ker bo učiteljstva vedno več, saj je n. pr. letos maturlralo okrog 150 naraščaja na mariborskih učiteljiščih. Prihodnje leto pa se bo vršila matura že na vseh treh učiteljiščih. Bil je torej že skrajni čas, da se zasebno samostansko učiteljišče v smislu tozadevnega določila ustave ukine, da ne bo po nepotrebnem nadprodukcije in učiteljskega proletarijata.
VIR: Jutro
