29. november
Danes goduje NINA
Ime izhaja iz španske besede niña (punčka). Dandanes pa se večinoma pojmuje kot ime ruskega izvora in je verjetno nastalo po krajšanju iz imen, ki se končujejo na -nina, npr. Antonina, Anina, Giovannina.
Moška različica imena: Nino.
Ženske različice imena: Antonina, Anina, Ninel, Nineta, Ninka, Ninočka, Ninoslava.
29. november
V NEKDANJI SKUPNI DRŽAVI JUGOSLAVIJI DAN REPUBLIKE
V nekdanji skupni državi Jugoslaviji je na danšnji dan, 29. novembra, potekal eden največjih državnih praznikov, Dan republike.
29. november je bil praznik v spomin na dan, ko je bila SFR Jugoslavija leta 1945 bila razglašena za republiko. Dve leti prej (29. novembra 1943) pa se je na ta dan zaključilo tudi drugo in prelomno zasedanje AVNOJ-a (Antifašistični svet narodne osvoboditve Jugoslavije) v Jajcu, kjer je bila sprejeta odločitev o federativni ureditvi države, s katerimi so postavili temelje za gradnjo nove Jugoslavije.
15 TELOVADNIH NAPRAV NA PROSTEM
Pridobitev za vse generacije v Slovenski Bistrici – ob dokončanju fitnesa na prostem bodo lipov park tudi osvetlili
Ob pešpoti v lipovem parku v Slovenski Bistrici so pred kratkim zgradili motorični park s petnajstimi telovadnimi napravami, ki so namenjene vsem generacijam. Krajevna skupnost (KS) Pohorski odred je novo pridobitev uresničila s pomočjo Občine Slovenska Bistrica in podjetja Impol.
Z motoričnim parkom bodo skupaj prispevali k boljšemu zdravju slehernega posameznika in druženju v mestu Slovenska Bistrica pa tudi širše. Pri izvedbi projekta pa ni šlo povsem brez težav. “Kljub prijavi inšpekcijskemu organu in ogledu na kraju samem smo zastavljeni cilj dokončali. Če bi pri inšpekcijskem pregledu ugotovili nepravilnosti, bi dela gotovo ustavili. Poleg dokončanja fitnesa na prostem smo lipov park tudi osvetlili. Tako smo izboljšali kakovost življenja občanov in omogočili varno hojo tudi v nočnem času,” o novi pridobitvi pravi Ludvik Repolusk, predsednik KS Pohorskega odreda Slovenska Bistrica, in doda, da bodo pešpot zaradi zdajšnjih vremenskih razmer in pomanjkanja materialov na tržišču ustrezno tlakovali oziroma utrdili spomladi prihodnje leto.
VIR: Tomaž Ajd, Štajer’c
FOTO: Nove telovadne naprave v lipovem parku (KS Pohorskega odreda)
DOBRODELNI KONCERT LIONS KLUBA SLOVENSKA BISTRICA
Lions klub Slovenska Bistrica je v soboto, 29. novembra, izvedel tradicionalni dobrodelni koncert. V polni dvorani Srednje šole Slovenska Bistrica so nastopili najboljši domači glasbeni izvajalci in nekaj gostov.
S prispevki obiskovalcev so zbrali dobrih 1936 evrov, tako je izkupiček za 250 evrov višji, kot na podobnem lanskem koncertu.
Denar bodo v celoti namenili za štipendijski sklad, iz katerega bodo zagotovili tri enoletne štipendije študentom iz socialno ogroženih družin. Štipendiste so že izbrali, prejemali bodo štipendijo v višini 150 evrov mesečno.
VIR: Studio Bistrica
FOTO: Edvard Grobler
V GRADU ODPREJO SPOMINSKO SOBO ZORE JANŽEKOVIČ
29. novembra 2011 so v bistriškem gradu odprli spominsko sobo Zore Janžekovič. Zdravnica in častna občanka občine Slovenska Bistrica Zora Janžekovič je zavodu za kulturo darovala svoje dragocene predmete, ki so jih razstavili v bistriškem gradu, razstava pa bo imela ime po tej svetovno znani zdravnici, nekdanji vodji in ustanoviteljici oddelka plastične in rekonstruktivne kirurgije v mariborski bolnišnici. Izjemno razgledana in vrhunsko izobražena znanstvenica je bila na včerajšnji prireditvi – v gradu so odprli tudi razstavo o njenem delu – dobro razpoložena in med drugim zbranemu občinstvu dejala, da je otvoritev spominske sobe povezana z njenim strokovnim delom. “Z velikim plastičnim kolektivom in tedanjim špitalom smo opravili veliko in pomembno strokovno delo,” je povedala Janžekovičeva in dodala, da se s priznanji s celega opeklinskega sveta Maribor uvršča v zgodovino medicine. “Moj občutek današnjega dogajanja bi ubesedila z drzno ugotovitvijo: to je danes moj in vaš Stockholm.” Pohvalila je prizadevanja direktorice zavoda Herte Žagar, ki je omogočila, da sta se grajski sobi spremenili v njen dom. O Zori Janžekovič, ki je septembra dopolnila 93 let, so včeraj govorili še bistriški župan Ivan Žagar, direktor UKC Maribor Gregor Pivec, zdravniška kolega Elko Borko in Aleksandar Kruščić ter Ferdinand Šerbelj, ki ga je zavod za kulturo imenoval za varuha spominske sobe. Razstavo o vrhunski zdravnici iz Slovenske Bistrice so pripravili Milan Golob, Jože Pristovnik, Gregor Pivec in Elko Borko.
Pred smrtjo je prispevala tudi denarna sredstva za montažo dvigala v bistriškem gradu.
VIR: Zdenko Kodrič, Večer
FOTO: Zdravnica Zora Janžekovič si je včeraj ogledala razstavo o svojem delu in spominsko sobo v bistriškem gradu (Zdenko Kodrič)
29. november 2008
PETELINČEK SE JE OŽENIL
29. novembra 2008 je bila v telovadnici OŠ Poljčane prireditev ‘Petelinček se je oženil’ (poljčanska ljudska pesem). Prireditev je potekala v okviru 30-letnice delovanja
folklore v kraju, 28-letnici delovanja otroške folklorne skupine in 200-letnici praznovanja šolstva v Poljčanah.
Prireditev je pritegnila veliko obiskovalcev, med obiskovalci so bili tudi številni gostje in priznani strokovnjaki s področja etnologije.
VIR: OŠ Kajetana Koviča Poljčane: Stezice preteklosti za krila prihodnosti
FOTO: Utrinek s prireditve (Arhiv OŠ Kajetana Koviča Poljčane)
PRIVLAČNI POSNETKI IN IMENITEN SCENARIJ
Film je dobrodošla promocija gradu, ki so ga za javnost odprli po končani prenovi leta 1993
V polni viteški dvorani bistriškega gradu je bila minuli teden javna predpremiera igrano-dokumentarnega filma Grad Slovenska Bistrica iz serije Kako živijo slovenski gradovi. Ekipa Televizije Slovenija je letos poleti pod režijskim vodstvom Marjana Cigliča snemala dokumentarne filme o treh gradovih. Scenarist Stane Sušnik je bistriški grad predstavil skozi pripoved umetnostnega zgodovinarja in avtorja grajske monografije Ferdinanada Šerbelja, ki je v gradu preživel otroška leta.
Svojo zgodbo pripoveduje tujki Alenki, sicer tudi stanovalki gradu. Le da je ta oseba izmišljena. Odraslo stanovalko igra Lučka Počkaj, deklico pa osnovnošolka Ajda Podlesnik. Šerbelj gledalca vodi po grajskih sobanah, stopniščih, zbirkah, razstavah, Graslovem stolpu, parku in Jakčevem mlinu. Njegov nastop je sproščen in na trenutke prav zabaven. Ob njiju v filmu nastopajo še Gojko Zupan, Stanislav Gradišnik in zbiralec Franc Pajtler. Film je dobrodošla promocija gradu, ki so ga za javnost odprli po končani prenovi leta 1993. Dokumentarec traja 30 minut, gledalci si ga bodo ogledali na prvem programu televizije Slovenija 13. decembra. Ekipa televizije je pohvalila bistriški zavod za kulturo, ki je z vsemi močmi pomagal ustvariti dober dokumentarec.
VIR: Zdenko Kodrič, Večer
FOTO: V dokumentarcu v vlogi deklice Alenke nastopa Ajda Podlesnik (Zdenko Kodrič)
29. november 1975
USTANOVLJENA ZDRAVSTVENA POSTAJA ŠMARTNO NA POHORJU
Zdravstvena postaja Šmartno na Pohorju je bila ustanovljena 29. novembra 1975, da bi nudila zdravstveno varstvo prebivalcem krajevne skupnosti Šmartno na Pohorju. V njej je že od ustanovitve naprej opravljal zdravniško delo prim. Kurt Kancler, dr. med., spec. pediater (*1930 †2022).
VIR: Zbornik Zdravstvenega doma Slovenska Bistrica, Slovenska Bistrica, 2004, str. 43
FOTO: Zgoraj: zdravstvena postaja Šmartno na Pohorju; Spodaj: prim. Kurt Kancler, dr. med in Barbara Vrbek, m. s. (Zbornik Zdravstvenega doma Slovenska Bistrica, str. 43)
ODPRTJE DOMA KULTURE NA LESKOVCU
Kulturno društvo na Leskovcu ima bogato zgodovino, najdaljše aktivno delovanje in veliko članov . Dom kulture je lociran na sredini vasi in je stičiščna točka, kjer se ljudje srečujejo in zbirajo. Uradno so ga predali svojemu namenu 29.11.1968. Okoli so skozi leta nastajala še drugi krajevni objekti.
Davnega leta 1920 so se takratni krajani Leskovca , v gostilni pri Uranjek Julijani dogovorili, da ustanovijo pevsko društvo. Poskrbeli so za pevskega učitelja, kupili harmonij, si nadeli ime: Pevsko društvo »SLAVEC« in pridno vadili in nastopali.
Leta 1926 so v tem društvu, pod vodstvom dijakinje meščanske šole Pavle Bezget, uprizorili prvo dramsko igro Mlinar in njegova hči.
Vse do leta 1932, ko so se preimenovali v Olepševalno društvo-SLOGA-Leskovec, so odigrali vsaj eno igro letno.
Naloga olepševalnega društva je bila izobraževanje ljudi ter skrb za komunalno ureditev kraja. Imeli so tudi svojo knjižnico in nekaj teh knjig je ohranjenih še danes.
Vse do začetka druge svetovne vojne so odigrali osem iger.
Po letu 1945 so pod vodstvom OF, zopet začeli s kulturno dejavnostjo. Do leta 1954 so odigrali devet iger, ki so bile uprizorjene v vsaki lopi in pridno hranili denar za gradnjo Kulturnega doma. Na Leskovcu je takrat stala strojna lopa, ki je bila last kmetijske zadruge Slovenska Bistrica. Za prevzem le te je bila potrebna uradna ustanovitev kulturnega društva.
Januarja 1955 so ustanovili pripravljalni odbor, pod imenom KUD SLOGA Leskovec, zbrali triintrideset ustanovnih članov društva in vse skupaj pisno poslali v tajništvo za notranje zadeve Maribor. Uradno potrjeno odločbo o ustanovitvi društva so dobili 4. 8. 1955.
Vsa naslednja leta so s prostovoljnim delom pridno gradili svoj kulturni dom in uprizarjali dramska dela.
Kulturni dom so predali svojemu namenu 29. 11. 1968, ki od takrat do danes služi svojemu namenu.
V društvu so se menjavale generacije amaterskih igralcev, generacije članov in odborov. Vsi so se trudili in kulturno razvijali kraj, okolje, predvsem pa s prostovoljnim delom pripomogli k razvoju kulture in infrastrukture.
Danes v kulturnem društvu delujejo tri sekcije: odrasla dramska skupina, ljudski godci in recitatorji.
Društvo šteje petinšestdeset članov, devetčlanski odbor trenutno vodi predsednica Danica Sobočan, tajnica je Marija Lah.
Na šestdesetletnici društva, ki smo jo praznovali v septembru 2015, so naši aktivni člani v odrasli dramski skupini prejeli sedem bronastih, štiri srebrne in eno zlato Linhartovo značko.
V zadnjem desetletnem obdobju so naši igralci odigrali osem iger in prejeli priznanja selektorjev: Blažka Sagadin za najboljšo stransko vlogo, Alen Rajčević za najboljšo stransko vlogo in glavno vlogo, in Andreja Lorber za najboljšo glavno vlogo.
Ljudski godci so ob petnajsti obletnici delovanja prejeli eno srebrno in štiri zlate Maroltove značke.
KUD SLOGA Leskovec še vedno deluje na temeljih, postavljenih v zgodovini, tako da pomaga kraju, da se razvija kulturno in komunalno. Vsaka dramska igra je bila uprizorjena za zbiranje namenskih sredstev v projekt razvoja kraja, sodelujejo z ostalimi društvi in krajevno skupnostjo, prisotni so pri vseh akcijah, ki se dogajajo v kraju, predvsem s prostovoljnim delom.
VIR IN FOTO: KS Leskovec – Stari log
NOVA ŠOLA V OPLOTNICI
Za dan republike, 29. novembra, so v Oplotnici odprli novo šolo, ki bo nosila ime slavnega pohorskega bataljona
V Oplotnici je po osvoboditvi ostalo okoli 450 otrok brez šolskega poslopja. Prve zasilne učilnice je dalo na razpolago Lesno-industrijsko podjetje Slovenske Konjice v nekdanjem dvorcu v Oplotnici.
Razen teh učilnic je imela šola še tri adaptirane prostore v drugih za pouk primernih poslopjih.
Šolo so začeli graditi v oktobru leta 1954. V njej je devet prostornih in svetlih učilnic s potrebnimi kabineti, upravnimi prostori, delavnicami, kuhinjo, jedilnico, prhami in ostalimi stranskimi prostori. Žal pa šola nima telovadnice in urejenega vodovoda.
Družbena skupnost je za gradnjo šole prispevala 81 milijonov dinarjev. S tem je postavila ljudstvu, ki se je v času NOB zvesto borilo za boljše življenje, sodobno šolsko poslopje, v katerem se bodo vzgajali dobri graditelji in upravlavci socialistične skupnosti.
VIR: S. M., Večer
FOTO: Večer
“IZLIJMO PRVI ODLITEK KOVINE NAŠE BODOČNOSTI!”
… so bile besede direktorja tovarne “Impol” v Slovenski Bistrici tov. Štefana Podričnika, s katerimi je na praznik 29. novembra ob 8. uri zjutraj spustil v pogon polkontinuirano livno napravo v novi livnici aluminijskih zlitin. Svečani otvoritvi so prisostvovali sekretar okrajnega komiteja ZKS Maribor-okolica tov. Simonič, komandant mesta Slovenska Bistrica, zastopniki JLA in množičnih organizacij ter člani delovnega kolektiva.
Novootvorjeno livnico satavljata dve indukcijski talilni peči, iz katerih se talina pretaka v velik mešalnik, kjer se zlitina nabira in se iz njega izliva v polkontinuirano livno napravo. Po otvoritvi je bila v veliki dvorani sindikalnega doma svečana proslava obletnice ustanovitve Republike.
VIR: J. P., Večer
FOTO: Štefan Podričnik, direktor tovarne Impol (biografski-sb.si)
ZGODBE GREŠNIKOV PRED SODNIM STOLOM
Pred okrožnim sodiščem se je moral te dni zagovarjati 18-letni Anton G. iz Poljčan zaradi poneverbe. Obtožnica mu je očitala, da je kot trgovski pomočnik na škodo svojega delodajalca trgovca F ranca Drofenika v Poljčanah v času od januarja do začetka julija l. 1932. poneveril 18.662 DIN, ki so mu jih zaupale razne stranke iz slovenjebistriškega, konjiškega in rogaškega okraja za njegovega gospodarja. Obtoženi Anton G. je stopil 1. novembra 1. 1931. v službo pri Drofeniku, ki ga je uporabljal kot trgovskega pomočnika, nekaj dni v tednu pa tudi kot trgovskega potnika za nabiranje naročil špecerijskega blaga in tudi za inkaso. Spočetka je G. redno izročal inkaso svojemu gospodarju, v mesecu januarju t. l. pa si je začel pridrževati inkasirane zneske bodisi v celoti bodisi v delnih zneskih in jih uporabljati po svoje. Pri razpravi je G. priznal svoje grehe in bil obsojen na 1 leto strogega zapora.
VIR: Mariborski večernik Jutra
29. november 1917
SLOVENJEBISTRIŠKI DUHOVNIKI PODPREJO MAJNIŠKO DEKLARACIJO
V mestu Slovenska Bistrica se je večina slovenskega prebivalstva strinjala z “Majniško deklaracijo” (prebrano v parlamentu na Dunaju, 30. maja. 1917), a izrekanje zanjo ni potekalo tako množično, kot se je pričakovalo. Nemški elementi so zganjali akcijo, da bi preprečili podpisovanje izjav.
Da bi podpisovanje izjav v podporo Majniški deklaraciji vendarle dobilo pravilno razlago in podporo, so se duhovniki slovenjebistriške dekanije odločili, da bodo prevzeli pobudo in pravilno nagovorili svoje slovenske vernike. Ročno napisana podpora duhovnikov je bila kratka:
“Dne, 29. novembra 1917, zbrani duhovniki iz Slovenje-Bistriške dekanije se pridružujejo popolnoma jugoslovanski deklaraciji z dne, 30. majnika 1917.
Slov. Bistrica, dne 29. novembra 1917’’.
Izjavo je podpisalo 16 duhovnikov: Franc Bohak, (dekan), Franc Heber, ? Cilenšek, Pankracij Gregorc z Zgornje Ložnice, Ivan Medvešek, Jož. Čede, Anton Sebat, Al. Zamuda, Fr. Sinka, Ivan Agulin, Konrad Jarh, Anton Čečko, M. Gorogranc, Mart. Medved, Jakob Marinič in Fr(anc) Strmšek, slovenjebistriški kaplan in katehet.
Podpora duhovnikov je spodbudila slovenjebistriške vernike, da so začeli podpisovati izjave v podporo Majniški deklaraciji.
VIR: Pogorevc Edmund, Zbornik občine Slovenska Bistrica III, str. 258
FOTO: Deklaracijska izjava duhovnikov slovenjebistriške dekanije (Zbornik občine Slovenska Bistrica III, str., 257)
Rodil se je slaščičar in podpornik bistriškega športa ASLAN BEČIROVIĆ
Aslan Bečirović se je rodil leta 29. novembra 1912 v vasi Dobri Dol v Severni Makedoniji očetu Harunu in materi Džemili.
Šolal se je v Negotinu (Severna Makedonija).
Že pri šestnajstih letih se je zaposlil v Beogradu (Srbija), leta 1936 pa je prišel v Slovensko Bistrico. Tu je s cizo hodil po občini in prodajal sladoled. Dnevno je prehodil tudi do 30 km.
Leta 1939 je bil deportiran v Severno Makedonijo.
Takoj po koncu 2. svetovne vojne, že leta 1945, se je vrnil v Slovensko Bistrico, kjer je odprl slaščičarno v hiši zraven nekdanjega hotela Planina, ki jo je kasneje preselil na vogal med Trgom svobode in Ozko ulico. Nekaj časa je bila to edina slaščičarna v mestu.
Aslan Bečirović je bil vse življenje tudi velik podpornik športa v Slovenski Bistrici.
Upokojil se je leta 1980.
V Slovenski Bistrici si je z ženo Dudo, rojeno Sadžak, ustvaril tudi družino. V zakonu sta se jima rodila hči Jasmina in sin Mehmed − Memi (košarkarski trener in oče znanega slovenskega košarkarja Sanija Bečirovića, op. ur.).
Aslan Bečirović je umrl 27. aprila 1994 na Slivniškem Pohorju, pokopan je v Dobrem Dolu.
VIR: biografski-sb.si
