3. julij
Danes goduje TOMAŽ
Tomaž je svetopisemsko ime in izhaja iz latinskega imena Thomas, to pa tako kot grško Θωμς Thōmás iz aramejskega Toma z nekdanjim pomenom »dvojček«.
Ostale različice imena: Tom, Toma, Tomaj, Tomas, Tomaš (pri Prekmurcih), Tomažek, Tomčo, Tome, Tomek, Tomi, Tomica, Tomislav, Tomo.
3. julij 1991
SEDMI DAN VOJNE ZA SLOVENIJO
3. julija 1991 je iz vojašnic v Beogradu proti Sloveniji krenila gardna oklepno-mehanizirana divizija, vendar je zaradi okvar iz ure v uro večji del vozil ostajal ob cesti in pohod proti Sloveniji je propadel.
Zjutraj so pripadniki TO in policije obkolili vojake JLA, ki so se umaknili iz stražnice Šentilj. Brez boja sta se predala dva oficirja, trije podoficirji in 45 vojakov. Pri Vidmu ob Ščavnici je bil spopad z oklepno kolono, ki je prodirala proti Gornji Radgoni. Pri Radencih je bila dokončno ustavljena oklepna kolona JLA, ki je prodrla s Hrvaške, da bi pomagala obkoljeni enoti na mejnem prehodu Gornja Radgona. Uspešen je bil napad na oklepno kolono na Kogu. Tudi JLA je sprejela dogovor o ustavitvi ognja. Helikopterji JLA z oznako Rdečega križa so dovažali okrepitve. Zaradi dogovora o premirju Slovenija ni ukrepala.
GRAJSKA TRŽNICA NA NACIONALNI TELEVIZIJI
Slovenjebistriška grajska tržnica, ki je sicer odprta ob sobotah, je tokrat izjemoma svoja vrata odprla že v petek, 3. julija 2015. Zanimivo dogajanje v gradu je pritegnilo tudi pozornost nacionalne televizije, ki je v petek posnela dogodke za oddajo Dobro jutro.
S svojimi pridelki in izdelki o se na tržnici predstavile kmetije Hecl, Horvat, Črešnik, Konrad Pogorevc, Plečko, Kajzer, Gašparič in Ornik, pa zeliščar Boštjan Erker in Martina Brglez.
Svoja vina je ponujal Božidar Zorjan, kulinarične dobrote so predstavile članice aktiva kmečkih žena iz Kočnega in s Keblja, tukaj pa je bila tudi nepogrešljiva Pijina Cuker kuhna.
Za dobro voljo so poskrbeli lajnar, harmonikar in Ložniške ufarce. Predstavila pa se je tudi slikarska šola Rudolfa Španzla, ki te dni poteka v Bistriškem gradu.
VIR: Studio Bistrica
FOTO: Aleš Kolar
OBNOVA KRIŽIŠČA NA ZG. POLSKAVI
Na regionalni cesti Maribor-Slovenska Bistrica, na vrhu klanca na Zgornji Polskavi, poteka rekonstrukcija križišča pri odcepu za Gabernik in Pokoše v dolžini okoli 300 metrov. Po podatkih Direkcije za ceste je bilo omenjeno križišče evidentirano kot nevarno zaradi večjega števila prometnih nesreč kot v primerljivih križiščih, predvsem zaradi slabe preglednosti, zato je preureditev nujna. Okoli 340 tisoč evrov vreden poseg bo tako izboljšal prometno varnost na tem izpostavljenem križišču. Uredili ga bodo celovito: rekonstruirali bodo dva priključka na regionalno cesto, uredili leva zavijalna pasova v obe smeri, obnovili bodo vozišče in javno razsvetljavo ter uredili prometne površine za pešce z navezavo na avtobusna postajališča, pravi Stanislav Zotlar z Direkcije Republike Slovenije za ceste. Dela bodo končana v avgustu in potekajo v skladu s terminskim planom, ob gradbišču pa je promet urejen izmenično enosmerno s semaforji. Sicer pa na tej regionalni cesti direkcija načrtuje še dva ali tri podobne posege na prav tako prometno izpostavljenih in nevarnih mestih, za katere trenutno še iščejo idejne zasnove in rešitve.
VIR: Tomaž Karat, Večer
FOTO: Prenova nevarnega križišča na vrhu klanca na Zgornji Polskavi bo prispevala k bolj varni vožnji na tem odseku ceste Maribor-Slovenska Bistrica (Igor Napast)
102. PLENARNO ZASEDANJE ODBORA REGIJ
Slovensko delegacijo je vodil dr. Ivan Žagar.
V Bruslju je 3. in 4. julija 2013 potekalo 102. plenarno zasedanje Odbora regij. V okviru plenarnega zasedanja so bili predstavljeni in sprejeti dve resoluciji in deset mnenj. Prvi dan zasedanja so člani Odbora regij slovesno pozdravili hrvaško delegacijo, ki je na plenarnem zasedanju tokrat prvič sodelovala kot polnopravna članica Odbora regij. Z namenom prepoznavanja in nagrajevanja evropskih regij oziroma lokalnih oblasti za izjemno podjetniško vizijo je Odbor regij leta 2009 začel izvajanje projekta Evropska podjetniška regija. Na tokratnem plenarnem zasedanju so naziv za najbolj prepričljivo politično vizijo in strategijo za razvoj podjetništva za leto 2014 prejele naslednje regije: Flandrija (Belgija), Marche (Italija) in Noord Brabant (Nizozemska). 1. julija 2013 je šestmesečno predsedovanje EU prevzela Litva in ob tej priložnosti je člane Odbora regij nagovoril namestnik ministra za zunanje zadeve Litve, Vytautas Les kevičius. V svojem nagovoru je poudaril, da bo eden od ciljev, za katerega si bo prizadevala Litva v č asu svojega predsedovanja, Evropa s stabilnim finančnim sektorjem, ki bo pomagal zagotoviti, da bo politika EU zadovoljila interese vseh držav članic in spodbujanje gospodarske rasti v Evropi. Pomemben del plenarnega zasedanja je bil tudi nastop evropskega komisarja za kmetijstvo in razvoj podeželja, Daciana Ciolosa. Pred nastopom komisarja je predsednik Odbora regija, Ramon Luis Valcarcel, poudaril, da je potrebno sprejeti sporazum o reformi skupne kmetijske politike gledati kot odločilni dogovor, saj vpliva na 30 milijonov delavčev po vsej Evropi. Poudaril je tudi, da je Odbor regij posebno pozornost namenil kmetijski politiki in jo obravnava kot spodbudo za rast, ustvarjanje delovnih mest in inovacij ter kot ključ nega akterja pri gospodarskem okrevanju. Komisar Dacian Ciolos je v svojem nagovoru podal pregled ključnih novosti v prihodnji skupni kmetijski politiki. Ena glavnih značilnosti sporazuma o reformi skupne kmetijske politike je načelo notranjega zbliževanja, uvedba »aktivnega kmeta« (opravljanje resnične kmetijske dejavnosti) in negativni seznam opravljanja poklicnih dejavnosti, ki jih je potrebno izvzeti iz prejemanja neposrednih plač il. Komisar je s e povedal, da se pripravlja nov paket finančnih ukrepov, katerih cilj je spodbuditi mlade kmete. Slovensko delegacijo je tudi na tokratnem plenarnem zasedanju vodil dr. Ivan Žagar.
VIR IN FOTO: Informator
TAKRAT ME POČAKAJ, SONCE
V soboto, 3. julija 2004, se je v nabito polni dvorani kulturnega doma na Češnjevcu pri Slovenski Bistrici v sodelovanju z Javnim skladom RS za kulturne dejavnosti in Zvezo kulturnih društev občine Slovenska Bistrica odvijal svečani koncert Mešanega pevskega zbora KUD Štefana Romiha Črešnjevec ob njihovi 20-letnici delovanja. Posebnost koncerta je bila, ob za to priložnost posebej ustanovljenem komornem orkestru, krstna izvedba pesmi Milana Romiha z naslovom Takrat me počakaj, sonce, ki jo je uglasbil večletni sodelavec zbora, sodobnik Mitja Reichenberg.
Poleg Gallusovih značk za delovanje na glasbenem področju so podelili še priznanja KUD Štefana Romiha in Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti. Eden vodilnih v občini, z mednarodnimi priznanji ovenčani in množično poslušani amaterski zbor, od katerega se poslavlja zborovodkinja Darja Belič, se letos odpravlja še na svetovno pevsko olimpijado v Bremen.
VIR: na, Večer
FOTO: MePZ Črešnjevec s komornim orkestrom ob 25-letnici (Arhiv KUD Črešnjevec)
PRESELILI BANKO IN SDK
Večina bistriških podjetij nadaljuje delo, vendar se zdaj že kažejo težave, ki jih povzroča močno ovirana oskrba s surovinami in oteženo pošiljanje proizvodov. Začasno so ustavili stroje v zasebni šivalnici Polo Modeli, ki je v neposredni bližini vojašnice. Iz istega vzroka so
preselili tudi službe SDK in enoto banke v Slovenski Bistrici. Banka zdaj posluje v Zgornji Bistrici, SDK pa v prostorih Ibisa. Zaradi oteženih prometnih povezav je močno okrnjeno delo gradbenega podjetja Granit, kamnolom v Poljčanah je zaprt.
VIR: (ps), Večer
NA ŠTARTU BODO ZAGOTOVO TUDI MLADI
Maraton Pohorski bataljon: Štart in cilj na trgu Alfonza Šarha
Pravijo, da bo v Slovenski Bistrici, tako kot lani, na startu blizu sto kolesarjev-maratoncev.
Boris Jurak, zaposlen v Impolu, je v Slovenski Bistrici predsednik organizacijskega odbora kolesarskega maratona Pohorski bataljon: »Štart in cilj na trgu Alfonza Šarha — pri gostilni Laf. Vsi udeleženci bodo poravnali štartnino 150 dinarjev sami, in menim, da je tako tudi prav. V kombiju bo karavano kolesarjev spremljal mehanik, v osebnem vozilu zdravnik, pri pripravi maratona in sprejemu kolesarjev pa bodo sodelovali tudi člani občinske počitniške zveze. Lani je potekal maraton v najlepšem redu, ni bilo in omembe vrednih okvar, in zagotovo bo tako tudi letos. Največ zanimanja za to veliko prireditev je med srednjo generacijo od 25 do 40 let, na štartu pa bodo zagotovo tudi mlajši. Pred letom dni so se najhitrejši vrnili v Slovensko Bistrico v približno petih urah, v povprečju pa so kolesarili okoli devet ur.«
VIR: Večer
OŽIVLJANJE TRADICIJ
Vemo, kaj pomeni za nas Pohorje
Pri pripravi četrtega kolesarskega maratona Pohorski bataljon v počastitev 4. julija sodelujejo tudi borci iz Slovenske Bistrice. Vera Kodelič, članica predsedstva občinskega odbora ZZB NOB in dolgoletna tajnica, je takole ocenila pomen te manifestacije: »Vemo, kaj pomenita za nas Pohorje in legendarni Pohorski bataljon. Oživljanje tradicij in ohranitev izročil je pomembno za mlado generacijo, ki si na takšnih prireditvah krepi telo in duha. Prav kolesarski šport je kot zanalašč za takšne slovesnosti, kjer se zbirajo generacije.
Danes bomo borci v Zgornji Polskavi sodelovali pri razvitju prapora krajevnega združenja ZZB, v nedeljo pa bomo mnogi spremljali tudi kolesarski maraton. Seveda bo član predsedstva občinskega odbora ZZB NOB na štartu spregovoril o prazniku, 4. juliju, popoldne pa bo podelil medalje.«
VIR: Večer
V IMPOLU SLOVESNA SEJA UNIVERZE V MARIBORU
Impol: rojstni kraj Univerze v Mariboru
Zbor združenega dela in zbor občin republiške skupščine sta na svoji seji v Ljubljani 2. julija 1975 sprejela samoupravni sporazum o združitvi mariborskih višjih šol v Univerzo v Mariboru. Tega dne je pričela uradno delovati druga slovenska univerza, zaživela pa je v novem šolskem letu. Razglasitev dejavnosti samoupravnega sporazuma je bila 3. julija na svečani seji sveta univerze v prostorih Impola.
VIR: 190 let Impola
FOTO: Seja sveta Združenja visokošolskih zavodov 3. julija 1975 (Univerza v Mariboru)
USPELA PRIREDITEV PRAGERSKEGA SOKOLA
Sokolsko društvo Pragersko je ta teden uprizorilo štiri igrice, ki jih je režirala sestra Anica Senekovičeva. Potek igric je bil zelo dober. Vsi mladi igralci so svoje vloge izpeljali odlično. Žalosten je bil pa pogled na dvorano, kajti prireditev je bila obiskana zelo slabo. Upajmo, da bomo enake igrice naših malih še videli, upajmo pa tudi, da bo ob
drugi prireditvi dvorana vsaj malo bolj napolnjena
VIR: Večernik
ZLORABLJANJE POTNIKOV
Prijatelj našega lista, ki se je te dni peljal iz Maribora v Ljubljano nam sporoča, da se v restavraciji na kolodvoru v Pragerskem zlorabljajo potniki na najnesramnejši način. Domačim potnikom, civilistom se računa pivo po 3 50 K,
dočim je povsod drugod po 3 K, ubogim vojakom, posebno Srbom pa se računa celo po 4 K. Isto je tudi pri jedilih in drugih stvareh. Spominjamo se starih avstrijskih časov, ko so različni gostilničarji in drugi izrabljali uboge vojake na najnesramnejši način, da bi si dovolili pa kaj takega tudi v naši svobodni državi, to ne bo nikoli. Pozivamo pristojno železniško oblast, da ukrene vse potrebno, da se temu izkoriščevalcu potnikov in naših vojakov odvzame restavracija ter poveri kakemu poštenemu in zavednemu našemu človeku.
VIR: Mariborski delavec
Rodil se je pravnik JULIJAN ŽELEZNIKAR
Julijan Železnikar se je rodil 3. julija 1878 v Slovenski Bistrici očetu Železnikar Ivanu, časnikarju in materi Paulini, rojeni Schön.
Gimnazijo je obiskoval v Ljubljani in v 7. razredu prekinil šolanje. Naslednje leto je v Novem mestu skupaj s Kettejem opravil sprejemni izpit za 7. razred in leta 1898 opravil maturo.
V stanovanju, ki sta si ga delila s Kettejem, so dijaki po ljubljanskem zgledu ustanovili ilegalno društvo Zadruga, v katerem so gojili literarno dejavnost in se vadili v govorništvu.
Kasneje se je v Ljubljani, kjer je študiral pravo vključil v ljubljansko literarno Zadrugo. uspešno zaključil šolanje in postal pravnik.
Julijan Železnikar je umrl 14. novembra 1902.
VIR: biografski-sb.si
ZAČELI Z RAZŠIRITVIJO CERKVE NA ZG. POLSKAVI
Župnik Koban razširi cerkev na Zgornji Polskavi
Leta 1782 je župnik Mihael Koban razširitev cerkve spoznal za »zelo potrebno stvar«. S podporo župljanov se je srčno lotil obnove stare cerkve. Z gradnjo so začeli 3. julija in končali 3. novembra. Razširili in obokali so zakristijo in naredili molilnico. Zapisal je: »V starem prezbiteriju so bili povišani zidovi za 10,5 čevlja. Ker je bil stari zid debel 4,5 čevlja, smo okoli in okoli stanjšali zid za 1,5 čevlja, da se je novi obok popolnoma naslonil nanj.«
Primerjajmo ob tem še napis za glavnim oltarjem: »Zgrajeno 1636. Obnovljeno pod župnikom Mih. Kobanom. Matija Mindorfer je leta 1619 zgradil samo sedanjo cerkveno ladjo. Leta 1636 je Johan Hmel zgradil ‘stari’ prezbiterij, ki pa je bil nizek in okoren, zidovi 4,5 čevlja debeli, in sploh ni sodil k sicer naravnost čudoviti romanski stavbi.«
Župnik Koban je imel prav, ko je smatral obnovo cerkve za zelo potrebno stvar. Ta dela so se mu mojstrsko posrečila.
VIR: Mirko Munda: Zgornja Polskava in njena okolica, str. 114
