30. december
Danes goduje EVGEN
Ime Evgen izhaja iz grškega imena Eυγενιoς (Eugenios), ženska različica pa iz Eυγενια (Eugenia). Grški imeni se povezujeta s pridevnikom ευγεης (eugenēs) v pomenu besede »blagoroden, plemenitega rodu«.
Moške različice imena: Eugene, Eugen, Eugenij, Eugenio, Evgenij, Genij, Jevgenij.
Ženska različica imena: Evgenija.
30. december
RAZPUŠČENA KOALICIJA DEMOS
Po uspešni osamosvojitvi je Demos zaradi notranjih trenj, zlasti glede načina privatizacije družbene lastnine, vse bolj pokal po šivih. Dokončna razpustitev koalicije Demos se je zgodila 30. decembra 1991 na sestanku v Dolskem.
Del predsedstva politične koalicije Demos je sklenil, da se koalicija Demos na državni ravni razpusti in da se do maja 1992 izvedejo volitve v državni zbor po določilih nove ustave. Tak sklep je brez posveta številnih občinskih odborov in njihovih predsednikov ali vodij volilnih štabov, ki so bili ključni v predvolilnem času in v času plebiscita, sprejelo nekaj posameznikov s predsednikom Demosa dr. Jožetom Pučnikom in predsednikom poslanskega kluba Demos dr. Francetom Zagožnom na čelu.
ZA SVOJO DUŠO
Junija letos je Vesna Plavec, ki je pravkar postala predsednica rokodelske sekcije v Centru domače in umetnostne obrti (CDUO) Slovenska Bistrica, s svojim nakitom iz aluminija zmagala na razstavi v Koroški galeriji likovnih umetnosti v Slovenj Gradcu. Predstavilo se je 14 ustvarjalcev, ki ideje, vzorce in oblike za svoje izdelke črpajo iz bogate zakladnice naše dediščine. “Nikoli nisem razmišljala, da bi svoj nakit pokazala strokovni komisiji. Nakit sem vedno izdelovala za svojo dušo. Da sem sodelovala na natečaju, se moram zahvaliti Ljubici Zgonec Zorko in dekletom v CDUO. Z zmago sem dobila potrditev, da imajo moji izdelki tudi umetniško vrednost in ceno, zato sem pri svojem delu dobila dodaten zanos,” pravi umetnica. O Vesni Plavec in njenem nakitu lahko preberete tudi na njenem blogu: www.avantgard-metalli.com.
VIR: Damijana Žišt, Večer
FOTO: Vesna Plavec, “Zaljubljena v Aluminij” (Večer)
POMEMBNO JE SODELOVANJE
Občina Slovenska Bistrica ima tudi letos pozitivni trend priseljevanja, delež brezposelnih je pod slovenskim povprečjem, industrijska cona se polni. Skupina Impol dosega odlične rezultate, povečuje se število manjših podjetnikov, ki iščejo poslovne prostore, pozitivno se je končala zgodba podjetja Aha Emmi. V stavbi nekdanjega podjetja Crouze nastaja center socialnega podjetništva, ki temelji na principih krožnega gospodarstva. V občini izvajajo sistem oskrbe javnih zavodov z lokalno hrano, sodelovanje med Srednjo šolo, skupino Impol in občino je pripeljalo do novega srednješolskega programa metalurški tehnik. Znano je, da občine že več let niso financirane v skladu z zakonom. To za Slovensko Bistrico pomeni, da je letno ob štiri milijone evrov. “Kljub temu pa smo uredili vodovodno in kanalizacijsko omrežje v naselju Šmartno na Pohorju. Med večjimi projekti je bila nadgradnja čistilnih naprav na Pragerskem in v Slovenski Bistrici, v prometu pa: rekonstrukcija ceste Planina pod Šumikom–Smolarjev mlin, preplastitev dela lokalne ceste Kebelj–Osankarica, ureditev dela Vodovnikove ulice in tudi izgradnja pločnika ob domu za ostarele,” pravijo na občini. Odprli so prizidek vrtca na Zgornji Ložnici in novi vrtec na Zgornji Polskavi, obnovili so vrtčevske prostore v Marinškovem domu. Skupno so za projekte s področja družbenih dejavnosti namenili 2,32 milijona evrov. Načrtujejo še ureditev vrtca na Črešnjevcu, v mestu v Ozki ulici pa pridobivajo gradbeno dovoljenje. Novo podobo naj bi postopoma dobil tudi dvorec na Zgornji Polskavi. “Naslednje leto bomo izpeljali projekt širitve poslovne cone Impol. Načrtujemo ureditev kanalizacije v Slovenski Bistrici na Jožefu pa tudi na Zgornji Polskavi. Teh večmilijonskih projektov ob takšnem financiranju občin brez državne pomoči zagotovo ne bomo mogli izvesti,” pozivajo v Slovenski Bistrici. “A če sodelujemo in združimo svoje znanje na vseh področjih, potem lahko optimistično zremo v prihodnost,” je prepričan slovenjebistriški župan Ivan Žagar.
VIR: Andreja Kutin Lednik, Večer
FOTO: Novi vrtec na Zgornji Polskavi je ena večjih zaključenih investicij (Andrej Petelinšek)
ŠE ENI OPEHARJENI DELNIČARJI
Kako velikodušno, da sem za miklavževo prejela Granitovo pismo, da lahko pri plačilu stroškov za zaprtje trgovalnega računa odmislim izpogajani popust v vrednosti 6,30 evra, ker so pač delnice nične. Sprašujem se, kaj je to v primerjavi z 10.000 evri, kolikor so bile moje delnice vredne v času aktivnega poslovanja Granita. So bile poslovne odločitve vodstva podjetja res prave, so nadzorniki naredili vse, da bi stečaj preprečili? S stečajem podjetja se še toliko teže sprijaznim, ker mi je to isto podjetje dalo prvo zaposlitev in ker sem v njem oddelala polno pokojninsko dobo. V takratnih kriznih časih smo se znali marsičemu odpovedati, tako delu osebnih dohodkov, regresu za letni dopust, s prostovoljnim delom na objektih smo pomagali dosegati pogodbene roke, ničkoliko udarniških ur je bilo vloženih v gradnjo nove upravne stavbe in še in še bi lahko naštevala. V današnjem času pa elita v glavnem hlasta po materialnih dobrinah, čeprav se vse le ne da kupiti z denarjem, posebno ne človeških vrednot. S poštenostjo, iskrenostjo in notranjim mirom dobimo tisto, kar dajemo, in prav gotovo se nam to v neki obliki tudi vrača. Nisem edina, kar nekaj delničarjev je imelo naložbo v Granitove delnice za varno naložbo, za nekakšno socialno varnost, morda za dom starostnikov, če bi jih bolezen prisilila v to, saj tudi ohranjanje zdravja v današnjem času ni poceni, kaj šele, če zboliš, pokojnine pa se nam nenehno znižujejo. Morda se bo kdo nad tem zamislil in vprašal po odgovornosti tistih, ki so podjetje pripeljali tako daleč. Vsekakor pa ti ne bi smeli več krmariti v tem podjetju. Granit, d. d., iz Slovenske Bistrice je imel bogato dediščino, tako pa smo ostali praznih rok.
VIR: Vera Pristovnik, Pisma bralcev, Večer
SILVESTROVO BO NA TRGU SVOBODE
Bistričani bodo novo leto lahko pričakali pod milim nebom. Silvestrski večer bo na Trgu svobode, ljudi pa bo zabavala skupina Jebe’la cesta. Ob polnoči bo zbranim uspešno in srečno novo leto zaželela županja občine Slovenska Bistrica Irena Majcen. Silvestrske zabave na prostem bodo tudi v nekaterih drugih krajih. V novo leto bodo na prostem slavili v Oplotnici, Keblju, Makolah, Hošnici in Križeči vasi, ki je bila lani izbrana za najlepšo slovensko vas.
VIR: Zdenko Kodrič, Večer
KUPILI BODO VINOGRADE
Prihodnje leto bo Kmetijski kombinat Slovenska Bistrica kupil okoli 25 hektarov vinogradov v Makolah. Denar bodo dobili iz fonda za manj razvite. V vinogradih bodo posadili kakovostne sorte trte. Za sadovnjak pa so kupili 12.000 sadik jablan in zanje odšteli skoraj 40 milijonov dinarjev.
VIR: (zk), Večer
NOVI KEKEC ZA MLADINO
Planinsko društvo v Slovenski Bistrici šteje danes kar osemsto članov, ki delujejo v sedmih odsekih. Med njimi naj omenimo le najuspešnejša — mladinskega in alpinističnega. Osem skupin na osnovnih šolah in po en izlet mesečno pomeni lep uspeh mladinskega odseka, ki se je izkazal tudi pri čiščenju okolja in markiranju poti. Tako se društvu danes obrestujejo napori izpred nekaj let, ko je podprlo planinsko šolo in šolanje mladih vodnikov, ki danes uspešno vodij0 vrsto izletov in se dobro vključujejo tudi v delo starajočega članstva. S tem
so si v društvu zagotovili množičnost in članstvo tudi v bodoče.
Alpinistični odsek uživa lep sloves od leta 1950. Sedaj ima štiri člane in kar deset pripravnikov, vrsta vzponov tako doma kakor v tujini pa kaže, da prizadevnost ne usiha.
Letos so precej delali s starejšimi člani; vozili so jih na izlete, največ v Julijce. Odziv najstarejših planincev je bil tolikšen, da sta včasih morala na pot kar dva avtobusa.
Dobro so organizirali tudi prostovoljno delo. Obnovili so idilično pot ob Bistriškem Vintgarju in s pomočjo strokovnjakov iz Impola, ki društvu precej pomaga pri vseh akcijah, na novo uredili mladinsko zavetišče Kekec. Utrdili so tudi pot do Črnega jezera; pri tem je pokazalo dosti razumevanja gozdno gospodarstvo.
Le dom pri Treh kraljih je nekoliko zapostavljen. Čeprav sta ga društvo in Impol zelo dobro uredila, teče transverzala dva kilometra proč . . .
VIR: J. Čar, Večer
FOTO: Mladinsko zavetišče Kekec (Arhiv PD Slovenska Bistrica)
PLAČEVATI BO TREBA SPROTI
Bistrški odborniki so danes sprejeli odlok, po katerem odpadejo vsa določila o pavšalni skočnini. Oplojevanje plemenic bo treba odslej sproti plačevati.
Občinska inšpekcijska služba in živinorejsko veterinarski zavod sta ugotovila, da vse plemenice še niso popisane in da ni bilo nobenih razlik med višino plačane skočnine in vrednostjo dejanskih storitev. Ker je bila dosedanja evidenca pavšalne skočnine poleg nekoristnosti tudi sorazmerno draga, so jo, kar so rejci sicer že večkrat zahtevali, ukinili.
VIR: (sn), Večer
SAMA STA ZBIRALA SREDSTVA ZA BOŽIČNICO
Časnik Jutro je 30. decembra1935 zapisal: »V nedeljo, 23. t. m., so priredili za šolske otroke na Zg. Polskavi božičnico. Občina je prejela od srezkega načelstva 300 Din. Ker pa ta vsota ni zadostovala za božičnico, ki je vzela v svoj načrt obdaritev z obutvijo, oblekami in perilom najubožnejših otrok, sta vzela v svojo skrb učitelj g. Iv. Vokač in njegova soproga učiteljica Lea, da ta primanjkljaj pokrijeta. Ves teden sta hodila od hiše do hiše v všolanih občinah ter nabirala prispevke. Njun trud ni bil zaman. Na dan prireditve se je po večernicah zbrala mladina, roditelji in prijatelji šole v lokalu šole, ki je kmalu postal za množico premajhen. Po uvodnih patriotičnih deklamacijah se je odigrala igrica ‘Pod božičnim drevesom’, ki so jo izvajali otroci v režiji učitelja Vokača. Ob koncu so otroci zapeli ‘Sveta noč’. Sledila je obdaritev. Niti eden malih ni odhajal brez božičnega daru, najbolj pa so se veselili ubogi, ki jim je Božiček prinesel nove čeveljčke in obleke. Vsem, ki so s prispevki omogočili to lepo socialno prireditev, gre iskrena hvala!«
VIR: Mirko Munda: Zgornja Polskava in njena okolica, str. 215
IZ POLJČAN
V znamenju krize
Pekelski občinski urad razglaša: Davčna oblast Slov. Bistrica je dovolila radi iztirjanja zaostalih državnih davkov javno dražbo vsakovrstnih predmetov v več hišah v Peklu.
Dražba je določena na 31. decembra.
VIR: Mariborski večernik Jutra
BILA STA DVA PETELINČKA
Neki kurji tat si je hotel, bilo je tam bli zu Makol, privoščiti slastno pečenko, dva lepo rejena petelinčka, ki ju je bil nekje izmaknil. Že je živalci osnažil in se baš pripravljal, da ju speče, ko potrka na vrata orožnik. Kaj je bilo potem, to si lahko predstavljamo. Lastnik petelinčkov je bil gotovo vesel, da ju je dobil nazaj že kar lepo pripravljena za v ponev.
VIR: Mariborski večernik Jutra
Rodila se je direktorica banke ter družbena in kulturna delavka MARIJA GODEC
Marija Godec (tudi Marica), rojena Sekolec, se je rodila 30. decembra 1928 na Selah pri Spodnji Polskavi očetu Francu in materi Mariji, rojeni Strmšek.
Oktobra 1945 je v Slovenski Bistrici na nižji gimnaziji končala nižjo srednjo šolo, februarja 1948 pa je pri Ministrstvu za finance Ljudske republike Slovenije opravila II. splošni finančni tečaj za državne uslužbence. Decembra 1959 je v Ljubljani opravila strokovni izpit za bančne uslužbence in v letu 1967 izpit za priznanje višje strokovne izobrazbe.
Dve leti je bila zaposlena na Poverjeništvu za finance, 35 let pa na banki. Vse od leta 1961 do upokojitve 30. aprila 1982 je bila direktorica banke v Slovenski Bistrici.
14. novembra 1953 se je poročila s Stankom Godcem († 1987). V zakonu sta se jima rodili hčeri Darja (poročena Kos Godec) in Tanja (poročena Poslek Godec). Živeli so na Zgornji Polskavi.
Marija Godec je bila vse življenje angažirana na mnogih področjih in bila zelo aktivna tudi v domačem kraju. Bila je med glavnimi organizatorji akcij, da je Zgornja Polskava dobila vodovod, telefon, kabelsko omrežje, vrtec, da so se pričele urejati in asfaltirati ceste, kanalizacija, aktivno je sodelovala pri izgradnji in adaptaciji kulturnega doma, pri izgradnji mrliške vežice, lovskega doma, vrtca, šole, tovarne RŠC, kar je bil praktično prvi industrijski objekt na Zgornji Polskavi in je takrat omogočil zaposlitev večjemu številu Polskavčanov. Vrsto let je bila članica in dva mandata tudi predsednica sveta Krajevne skupnosti (KS) Zgornja Polskava. Pri urejanju kraja je bila nepogrešljiva pri akcijah čiščenja okolja.
Bila je med soustanovitelji Društva upokojencev Zgornja Polskava in od včlanitve v izvršnem odboru, najdlje kot podpredsednica in predsednica, bila je tudi aktivna članica odbora upokojencev Nove KBM.
V Kulturnoumetniškem društvu (KUD) Gaj Zgornja Polskava je bila vrsto let ena izmed najbolj aktivnih članic; bila je predsednica društva, dolgoletna članica upravnega odbora, predsednica nadzornega odbora, častna članica KUD-a in igralka v domači igralski skupini. V svojem življenju je od leta 1947−98 na amaterskih odrih odigrala kar enaindvajset vlog (prvič je nastopila v drami Erika, oprosti na Spodnji Polskavi, preostalih dvajset vlog pa na Zgornji Polskavi, op. T. Poslek Godec).
Vsega naštetega ne bi uspela uresničiti, če ne bi imela vseskozi močne podpore moža Stanka.
Za svoje delo je prejela številna priznanja.
Marija Godec je umrla 20. oktobra 2012 na Zgornji Polskavi, kjer je tudi pokopana. Ob njeni smrti je KS Zgornja Polskava med drugim zapisala: »Dokler ji je zdravje dopuščalo, je svojemu kraju nesebično pomagala z delom in nasveti in bila vedno pripravljena pomagati tudi mnogim posameznikom, ki so se znašli na robu preživetja ali v osebnih življenjskih stiskah«.
VIR: biografski-sb.si
Rodil se je duhovnik in nabožni pisec JOŽEF ULAGA
Jožef Ulaga, zbiralec narodopisnega gradiva in nabožni pisec, se je rodil 30. decembra 1815 v Podsredi barvarju sukna (še zdaj hišni vzdevek »pri farbarju«) Jakobu in Mariji, rojeni Preskar.
Osnovno šolo je obiskoval v rojstnem kraju, nato pa med leti 1831−37 gimnazijo v Celju, od 1837−39 filozofijo v Gradcu (Avstrija) in od 1839−43 bogoslovje v Celovcu (Avstrija). Leta 1842 bil ordiniran.
V letih 1842−44 je bil kaplan na Spodnji Polskavi, od 1844−61 v Žalcu (tudi provizor), od 15. maja 1861 do smrti pa župnik v Šentvidu pri Grobelnem.
Leta 1841 ga je Stanko Vraz obiskal v Celovcu in ga pridobil za zbiranje ljudskega blaga. Narodno zavest in slovansko rodoljubje si je utrjeval tudi v svoji počitniški dijaški družbi z Josipom Drobničem, J. Sorčičem, ki sta bila povezana s Š. Kočevarjem v Podčetrtku. Zato je Ulaga v Žalcu 1844 sprejel Kočevarjevo vabilo, naj sodeluje pri sestavljanju Slovensko-ilirskega slovarja, ki so ga na ustanovnem sestanku v Celju sklenili izdati Kočevar (organizator), J. Muršec in S. Vraz. Del gradiva je Kočevar prihranil zase, ostalo razdelil pa abecedi med sodelavce (J. Drobnič, J. Muršec, V. Orožen, župnik A. Wolf idr.), vendar ni znano, katere črke je obdeloval in koliko gradiva je zbral Ulaga. Ker je delo le počasi napredovalo, je še nedokončani slovar Kočevar leta 1849 poslal Slovenskemu društvu v Ljubljano in Fran Levstik ga je vključil v Slovensko–nemški slovar, prav tako Maks Pleteršnik, Slovensko-nemški slovar I. del (Ljubljana 1894).
Ulagova navdušenost za ilirsko usmerjenost (kljub prijateljstvu z Vrazom) je bila bolj izraz narodnostnega navdušenja kakor načelne jasnosti, zato se je kmalu, ko so mu to dopuščale okoliščine, vključil v slovensko kulturno ozračje.
Jožef Ulaga st. je umrl 26. marca 1892 v Šentvidu pri Grobelnem.
VIR: biografski-sb.si
