Letos obeležujemo 300. obletnico nastanka fresk v bistriškem gradu. Grad je leta 1717 od Wildensteinov kupil podjetni Ignac Marija grof Attems, ki se je takoj po nakupu lotil velikopotezne prenove gradu. DunajskI dvornI arhitekt Johann Lukas pl. Hildebrandt je načrtoval urni čeli na zunanji in dvoriščni strani vhodnega grajskega trakta. Poleg urnih čel je dal Attems narediti nov marmorni dvoriščni portal, z združitvijo nadstropij je dal v vzhodnem traktu urediti imenitno slavnostno dvorano, svojemu v Augsburgu rojenemu freskantu Francu Ignacu Flurerju (1688−1742) pa je dal poslikati kapelo v zahodnem traktu (oltar zanjo je naročil pri ljubljanskem kamnoseku Luki Misleju), reprezentančno stopnišče ob kapeli in slavnostno dvorano. Slikar, ki so mu pri pomagali pomočniki, je delo domnevno zaključil jeseni leta 1721, saj se je podpisal nad vrata z upodobitvijo puta z grozdom, ki simbolizira jesen.
Flurerjevo najobsežnejše delo je bila ravno poslikava bistriškega gradu. V mestu je bil gotovo od junija 1720, ko se v poročni knjigi bistriške župnije omenja kot priča pri poroki prav tako Attemsovega slikarja Janeza Jakoba Reisserja. Prav tako se februarja 1721 omenja kot krstni boter. Po naselitvi v Gradcu je Flurer še slikal za Attemsa, naredil pa je tudi načrt za mecenov nagrobnik.
V Slovenski Bistrici je Flurer domnevno začel v kapeli, ki jo je poslikal z motivi z Marijansko simboliko, nadaljeval na stopnišču, kjer vsebina motivov še ni pojasnjena in zaključil v dvorani, kjer se je tudi podpisal.
Ignac Marija grof Attems, ki je bil zelo izobražen, je bil gotovo aktivno vključen v vsebino poslikave. Dvorana je posvečena Herkulovi apoteozi. V baroku so bili sprejemni prostori v palačah, meščanske hiše in tudi javni prostori pogosto poslikani oziroma opremljenimi z mitološkimi podobami. Priljubljene so bile zlasti teme, ki so bile razumljene kot vir kreposti in vrlin, kot na primer Herkulova junaška dejanja. Herkul je veljal za utelešenje energije, moči in kreposti; imel je lastnosti, ki naj bi odlikovale vsakega vladarja, zaradi česar se je v novem veku veliko knezov in drugih pomembnih oseb obdalo z njegovimi atributi. Kakor drugod po Evropi je bil tudi na današnjem slovenskem ozemlju eden najbolj priljubljenih antičnih junakov, s katerim so se identificirali številni plemiči, zato je bil pogosto del repertoarja baročnih poslikav dvorcev. Attems ga je dal upodobiti že na stopnišču v Brežicah in v eni od dvoran na Štatenbergu.
Če torej govorimo o identifikaciji Attemsa s tem mitološkim junakom, lahko zapišemo, da gre pri tej upodobitvi za poveličanje naročnika, torej I. M. Attemsa. Upodobljen je trenutek, ko Hermes/Merkur, ki velja za božjega glasnika naznanja prihod junaka. Na levi je Demetra z rogom izobilja – boginja rasti in na razcveta na sploh – gospodarskega in družbenega, pred njo je bog Vojne Ares, ki je tudi simbolni lik prebujene moči. Starec s harpuno je bog morja Pozejdon, ob njem je Apolon, zavetnik vseh umetnosti, ideal mladosti, lepote in napredka. Zraven je tudi Had, bog podzemlja s psom Kerberjem. Na desni je oseba s kačami, ki bi lahko predstavljala Erinijo – eno od boginj kaznovanja, moški s kladivom je Hefajst, bog ognja in kovaštva. Ob Hefajstu je njegova žena Afrodita (Venera), boginja lepote in ljubezni, v njenem naročju pa Eros. Kot opozorilo na to, da je vse minljivo, tudi lepota in ljubezen, je zadaj upodobljen bog časa in minevanja Kronos s koso v roki. Na sredini je nad njimi vrhovni božanski par – Zevs z orlom in Hera s pavom. Desno ob vrhovnem paru je bo Apolonova sestra Artemida, boginja lova.
Pod stropom pa je deset prizorov iz Herkulovega življenja, oziroma njegova junaška dejanja. Naloženih mu je bilo dvanajst junaških del. Pri tem je bilo rečeno, da se bo smel potegovati za nesmrtnost, če jih bo v dvanajstih letih uspešno opravil. Z naročnikom sta tesno povezana tudi motiva na sredini obeh krajših sten. Na severni steni je Attemsov grb, ob katerem sta puta s čopičem, šestilom in načrtom neke trdnjave, ki simbolizirata slikarstvo in arhitekturo, ki ju je naročnik še posebej cenil, na južni steni pa je grb njegove druge žene Kristine Krescencije grofice Herberstein, ob katerem sta puta z golobom in oljčno vejico. Slednja predstavljata mir in blaginjo, ki sta za uspevanje umetnosti nujno potrebna. Nad vrati, od katerih dvoja so slepa, so v naslikanih kartušah personifikacije štirih letnih časov. Puto z masko predstavlja zimo, tisti s cvetlico pomlad, puto, ki drži srp simbolizira poletje, četrti z grozdom v roki pa jesen. Desno od te kartuše sta nad vrati slikarjeva signatura in letnica: Franz Ignati Flurer Pinxit/ 1721.
Simona Kostanjšek Brglez
