4. december
Danes goduje BARBARA
Ime Barbara izhaja iz latinskega imena Barbara, v grščini Βαρβαρος (Barbaros) z nekdanjim pomenom »tujka, barbarka«. Ime razlagajo z grško besedo βαρβαρος (barbaros) in latinsko barbarus v pomenih »tuj, nergaški; neomikan, neveden, krut, divjaški.«
Slovenske različice imena: Bara, Barba, Barbi, Barica, Barbika, Barbina, Barbka, Barča, Bari, Barica, Barika, Barka, Varja, Barbka Marija, Katarina Barbara, Varja Marija, Varjenka, Varvana.
4. december
PRVE LOKALNE VOLITVE V SAMOSTOJNI SLOVENIJI
Ustava Republike Slovenije iz leta 1991 je uvedla nov sistem lokalne samouprave, ki se bistveno razlikuje od prejšnjega sistema. Leta 1993 je bil sprejet Zakon o lokalnih volitvah in na podlagi obeh dokumentov so bile v 4. decembra 1994 prvič, na novih temeljih, izvedene volitve organov lokalnih oblasti – županov in članov občinskih svetov.
4. december 2016
GASILCI PGD SPODNJA POLSKAVA SO TUDI DOBRI NOGOMETAŠI
Prostovoljni gasilci s Spodnje Polskave niso le dobri gasilci, so tudi dobri športniki, še posebej nogometaši.
Ekipa PGD Spodnja Polskava je danes sodelovala na gasilskem turnirju v malem nogometu v Makolah. Po dveh odigranih tekmah v skupini in dveh zmagah so se uvrstili v naslednji krog.
VIR: PGD Spodnja Polskava
FOTO: Nogometna ekipa PGD Spodnja Polskava (PGD Spodnja Polskava)
QUADROFOIL BO ŠE PREMIKAL MEJE
(R)evolucija bistriškega podjetja Quadrofoil, ki je ustvarilo svetovni hit navtike. Selitev in do 200 zaposlitev
Postavljajo ga ob bok Tesli in Pipistrelu. Quadrofoil, slovensko ekološko plovilo, ki je postalo inovacija in svetovni hit navtike, primerjajo z vrednostjo, ki jo je Tesla dal avtomobilistični industriji in Pipistrel letalstvu. Uvrstili so ga med deset najboljših inovacij na svetu, pomembnih za prihodnje desetletje. A “cilj je doseči in preseči ta pričakovanja in vlogo, ki nam jo pripisujeta lokalna in svetovna javnost”, pravi Marko Popović iz Quadrofoila. Zato da bo (r)evolucionarna ekipa podjetja iz Slovenske Bistrice lahko nadaljevala svoj skokoviti razvoj in širila proizvodnjo, potrebuje večje prostore. Selili se bodo na Pragersko, v prostore opekarne, kjer jim bo bližnji ribnik omogočal testiranje okolju prijaznih dvosedežnih plovil na električni pogon. Železnica, ki je prav tako v neposredni bližni, bo priročna za transport do odjemalcev.
Proizvodnja na Pragerskem predvidoma maja 2016
Podpis pogodbe med podjetjem Quadrofoil Marjana Rožmana in Simona Pivca in Opekarno Wienerberger za nakup pragerske nepremičnine je v zaključni fazi. Koliko je cena, ostaja skrivnost obeh strani. Je pa znano, da šest hektarjev veliki kompleks avstrijski Wienerberger na trgu ponuja že dolgo, proizvodnjo opeke in strešnikov so tam ustavili že pred šestimi leti in jo obdržali le v Ormožu.”Objekti na nepremičnini bodo v prvi fazi gradnje ostali, medtem ko bo v tretji fazi nepremičnina popolnoma očiščena. Cilj je vzpostaviti ne samo napredne prostore za proizvodnjo plovil, temveč tudi visokotehnološko okolje, kjer bodo naše ekipe premikale mejnike in razvijale nove izdelke, ki bodo nenehno spreminjali način, kako dojemamo plovbo v sladkih in morskih vodah,” Popović pojasnjuje, da je začetek gradnje oziroma proizvodnje na Pragerskem odvisen od vremenskih razmer. Če bo zima ugodna za gradnjo, pričakujejo, da bodo dela končali do maja 2016 in “takrat tudi začeli proizvodnjo”.
Njihova knjiga naročil je polna do aprila prihodnje leto, prva plovila bodo dostavljena v 20 držav. Računajo, da bi z novo serijsko, robotizirano proizvodnjo mesečno lahko izdelali nekaj tisoč izdelkov. Doslej so jih prodali okoli 200, med prvimi kupci je bil znani slovenski podjetnik Joc Pečečnik. Quadrofoilovi inovatorji pa ob obstoječih dveh modelih že razvijajo nove.
Katere profile bodo zaposlovali
V preteklih mesecih so že razširili prodajno ekipo, saj dnevno sprejemajo naročila in ponudbe za zastopstvo. Smeli načrti kažejo, da bodo do leta 2018 zaposlovali med 130 in 200 ljudmi. Zdaj jih je v podjetju dvanajst. Sogovornik meni, da bodo “postali eno vodilnih podjetji v regiji, pri čemer bomo zaradi ohranjanja proizvodnje v lokalnem okolju zagotovili tudi veliko dela našim poslovnim partnerjem oziroma dobaviteljem in podizvajalcem”. Impol tudi v prihodnje ostaja Quadrofoilov pomemben razvojni podpornik, saj je med drugim ključni dobavitelj aluminija oziroma podvodnih kril. Vizija je, da bi delež aluminija v plovilu še povečali. Zaradi širitve in vzpostavitve lastne proizvodnje bo Quadrofoil del sodelovanja z Alumero Group prevzel sam. Dogovarja se tudi z novimi investitorji in partnerji, ki bi pristopili k projektu.In kdo si lahko obeta novo službo? Predvsem različni profili strojne izobrazbe, ki jih bodo zaposlovali v proizvodnji, inženirji, dizajnerji, vodje projektov, strokovnjaki s področja mednarodnega poslovanja, prodajni in nabavni referenti. “Medtem ko bo v uvodu zaposlovanja razmerje med proizvodnjo in upravo precej izenačeno, v nadaljevanju pričakujemo, da bomo za zadovoljevanje potreb trga zaposlili več proizvodnih delavcev,” Marko Popović poudarja, da bodo iskali ljudi, “ki bodo v prvi vrsti verjeli v naš projekt in na svojem strokovnem področju tudi poskrbeli za njegov razvoj”.
VIR: Nina Ambrož, Večer
FOTO: Quadrofoilovci kljub mamljivim ponudbam, naj selijo podjetje v tujino, ostajajo lokalpatrioti. Proizvodnjo plovil bodo nadaljevali in širili na novi lokaciji, a še vedno v občini Slovenska Bistrica (Janko Rath)
NOVA BANKA V SLOVENSKI BISTRICI
V Slovenski Bistrici so pred nedavnim odprli novo banko. Agencijo v Slovenski Bistrici je odprla Banka Koper. Novi prostori so v bivšem Kondorju, na voljo pa je 150 kvadratnih metrov. Prostore sta odprla županja Irena Majcen in predsednik uprave koprske banke Vojko Čok. Ta je povedal, da so doslej odprli 44 poslovalnic, bistriška banka pa spada v mariborsko poslovno enoto, vodja bistriške agencije bo Tina Feltrin, v banki bosta zaposleni še dve bančni uradnici. Ob tej priložnosti je banka s čekom, vrednim 1250 evrov, nagradila vrtec Otona Župančiča Slovenska Bistrica. O prihodu v Slovensko Bistrico razmišlja tudi banka SKB. V mestu imajo svoje poslovalnice tako rekoč vse slovenske banke.
VIR: Zdenko Kodrič, Večer
FOTO: Banka Koper (Google Zemljevidi)
JIM BODO VRNILI ZEMLJO IN DENAR?
Planinsko društvo Slovenska Bistrica želi do konca septembra 2005 zgraditi planinsko kočo
Bistriški planinci že več let načrtujejo gradnjo planinskega doma na Pohorju, pri Treh kraljih. Uresničitev tega jim venomer preprečuje Planinska zveza Slovenije. Na tiskovni konferenci, ki so jo sklicali bistriški planinci, je njihov predsednik Vladimir Zafošnik povedal, da so prvo podružnico planinskega društva v Slovenski Bistrici ustanovili leta 1922, leta 1934 so odprli planinsko kočo pri Treh kraljih in kupili skoraj osem hektarjev zemlje. Med vojno je koča zgorela, novi dom so odprli leta 1958.
Po mnenju planincev se je leta 1953 zanje zgodila velika napaka: iz nerazumljivih razlogov se je kot lastnica koče in zemljišč vpisala Planinska zveza Slovenije in od takrat so zaradi novega lastništva težave.
Leta 1993 so parcele pri Treh kraljih vključili v denacionalizacijski postopek, bistriška komisija za denacionalizacijo je planinski zvezi vrnila 5,5 hektarja zemlje in planinsko društvo je spet ostalo brez svojih parcel, ki jih je dobilo in kupilo že pred mnogimi leti. Prav zaradi tega so ustavili gradnjo planinskega doma. Medtem je planinska zveza prodala dom pri Treh kraljih, kupila sta ga gostinca Juhart za 42 milijonov tolarjev, od tega bi moralo društvo dobiti okrog 18 milijonov tolarjev. Tega denarja bistriški planinci še niso prejeli. Zafošnik je še povedal, da so bili pri planinski zvezi in vodstvo skušali prepričati, da zemljišče pri Treh kraljih pripada društvu in ne zvezi. V začetku novembra 2004 je zveza prodala še gozd in Bistričanom dokazovala, da je postopek prodaje skladen z zakonom. Društvo je vložilo sodni zahtevek za ustavitev prodaje. Bistriški planinci so zdaj nemočni. Izgubili so dom, zdaj izgubljajo še parcele, ki so bile njihova last. Ker 200 planincev želi zgraditi kočo, računajo, da bo Planinska zveza spremenila svoj odnos do društva in mu vrnila lastnino in denar.
Novo planinsko zavetišče, ki ga nameravajo zgraditi pri Treh kraljih, naj bi stalo 30 milijonov tolarjev, 18 milijonov naj bi dobili od zveze, preostali denar pa od donatorjev in članov društva. Če jim bo uspelo sestaviti finančno konstrukcijo, bo dom zgrajen do 30. septembra 2005.
VIR: Zdenko Kodrič, Večer
OPLOTNICA – POMOČ ZA PRIZADETE V VODNI UJMI
Prostovoljne denarne prispevke za pomoč družinam, ki jih je prizadelo novembrsko deževje, so zbirali tudi člani krajevnega odbora Rdečega križa iz Oplotnice. Zbrali so 14.200 dinarjev in jih bodo nakazali občinskemu odboru, ta pa tistim, ki so take pomoči res potrebni. Manca Dobrovnik, tajnica krajevnega odbora RK v Oplotnici, pravi, da imajo tisoč dvesto članov, denar pa so prispevali tudi Oplotničani, ki sicer niso njihovi člani.
VIR: (ps), Večer
4. decemb 1951
DRAMATSKA SKUPINA SE PRIPRAVLJA
Del dramatske skupine ljudskega gledališča v Slovenski Bistrici vsak večer skupaj z orkestrom pripravlja Gobčevo opereto “Planinska roža”. Sodelujočim moramo priznati, da vadijo z velikim veseljem. Drugi del dramatske skupine pa pripravlja Nušičevega “Uježa”, a tretji del Cankarjev večer, ki bo obsegal odlomke njegovih del, predavanje o Cankarju in drugo dejanje “Hlapcev”. Devetnajstega novembra je bila proslava 400-letnice slovenske knjige, ki je prav dobro uspela. Na sporedu dramatske skupine bo verjetno tudi Cankarjevo “Pohujšanje v dolini Šentflorijanski”.
VIR: Vestnik
V taborišču Mauthausen umorijo pravnika FRIDERIKA BABNIKA
Dr. Friderik Babnik se je rodil 16. avgusta 1883 na Zgornji Polskavi očetu Frideriku, doktorju prava in dvornemu advokatu na Dunaju (Avstrija), mati Alice (1862–1948), rojena Dominkuš, pa je bila hči dr. Ferdinanda Dominkuša.
Friderik je nadaljeval očetovo poklicno pot. Pravo je študiral na Dunaju, kjer je pridobil doktorski naziv in odprl odvetniško pisarno.
Tam si je tudi ustvaril družino. Poročil se je v začetku 20. let 20. stoletja na Bledu z Elizabeto Vrbančić (rojeno leta 1890 na Dunaju, mama Dunajčanka, Avstrijka, oče Zagrebčan, Hrvat); končala glasbeni konservatorij na Dunaju; študirala tudi geografijo, vendar je zaradi vojne ni končala, saj je pomagala kot bolnišnična sestra). Nekaj let po poroki sta dobila sina Babnik Janka, pravnika v Slovenski Bistrici. Dr. Babnik je pogosto prihajal na slovensko Štajersko, saj je imel na Zgornji Polskavi kmetijsko posestvo, v Mariboru pa tovarno žarnic. Poznejše razmere – vzpon ‘nacistične ideologije’ – so ga prisilile, da se je bil leta 1937 primoran vrniti v domovino. Na Dunaju je namreč deloval v organizaciji, ki je pomagala Judom bežati preko Švice v Ameriko. Posledično ga je okoli leta 1936 gestapo »vzel pod lupo«. Zaradi nacističnega pritiska je z družino zbežal z Dunaja na domačo Zgornjo Polskavo. Bližajoča vojna je onemogočila tudi Elizabetino že dogovorjeno mednarodno turnejo operne pevke. Sprva so živeli v vili, v kateri je danes kulturni dom, nato pa v nekdanji hiši dr. Ferdinanda Dominkuša.
V Mariboru je leta 1937 odprl odvetniško pisarno. Tudi tam ni mogel nemoteno delovati, saj so mu pronemško usmerjeni Slovenci še pred vojno požgali tovarno žarnic.
Na Zgornji Polskavi in v Mariboru se je srečeval s somišljeniki – narodnimi buditelji, med katerimi je bil tudi Ferdinand Dominkuš. Dominkuševa hiša na Zgornji Polskavi je bila že pred rojstvom dr. Babnika pogosto prostor srečanja buditeljev slovenstva. Po poročanjih Jožeta Koropca naj bi v Dominkuševi kleti proslavili preimenovanje nemško zvenečega ‘Marburga’ v slovenski ‘Maribor’.
Močna narodna zavest je nazadnje tragično zaznamovala njegovo usodo. Ob prihodu nemške vojske na Zgornjo Polskavo, aprila 1941, so jim tamkajšnji pronemško usmerjeni domačini pripravili sprejem. Takrat je dr. Babnik naročil svojemu viničarju Jožetu Emihu, da v njegovem vinogradu izobesi slovensko zastavo.
Zaradi tega dejanja ter že omenjene pomoči Judom na Dunaju ga je gestapo 19. avgusta 1941 aretiral. Nekaj časa je bil zaprt v Mariboru, nato so ga odpeljali v koncentracijsko taborišče Mauthausen in ga 4. decembra 1941 umorili. Nemške oblasti so jim zaplenile vse, razen hiše, v kateri je prebivala žena Elizabeta.
Pozneje so v spomin na dr. Babnika na skupinskem grobu družine Dominkuš in Babnik na Zgornji Polskavi zapisali njegovo ime. Po njem so poimenovali ulici na Zgornji Polskavi in v Mariboru.
VIR: biografski-sb.si
SOCIALNA AKCIJA ZE SLOVENJEBISTRIŠKO MLADINO
Ožji in širši odbor poni. zim. akcije sta pridno na delu. Revni in oddaljeni otroci obeh ljud. šol bodo dobivali v zimskih mesecih zjutraj četrt litra mleka s kruhom. Vsi najrevnejši bodo pa obdarovani z obutvijo ali obleko. Za vse to bo treba seveda mnogo sredstev, saj bi bilo treba pomagati nad 200 otrokom samo z obeh ljudskih šol. Če se bodo pozivu odbora odzvali vsi, ki morejo pomagati, bo mogel ustreči vsem potrebnim. Mnogi otroci že sedaj ne morejo v šolo, ker nimajo obleke in obutve. Ker je pa tu mnogo premožnih trgovcev, obrtnikov in zasebnikov, bo z razumevanjem in dobro voljo teh možno odboru akcijo povsem izvesti, kajti podpreti bo treba tudi odrasle, ki so revni in pomoči potrebni. — Odbor dela v tem pravcu. — Prav posebej pa je pohvaliti vodstvo tovarne žice, katera bo tudi letos obdarila s čevlji in perilom vse otroke pri njej uslužbenih delavcev. Odboru je s tem delo, mnogo olajšano. — V gradu bo pa prejemalo 5 otrok dnevno kosilo in zajtrk. — Na mešč. šoli kuhinja že deluje. Vodi jo str. učit. gdč. Sedej. Šola ima poseben prostor za kuhinjo in posebej obednico. Učenci prejemajo kosilo za polovično ceno rež. stroškov, okrog 20 revnih pa zastonj. Marsikateremu učencu je s tem šolanje olajšano. Kuhinja se vzdržuje od dobrotnikov šole, t. j. priv. podjetij, trgovcev, zasebnikov in od mestne občine. Kuhajo pod nadzorstvom in vodstvom učenke same, pri čemer se že tudi nauče ekonomije v kuhinji in kuhanja samega. Kuhajo od novembra do aprila.
VIR: Večernik
Rodil se je režier ŠTEFAN ŽVIŽEJ
Štefan Žvižej se je rodil 4. decembra 1935 v Celju.
Končal je srednjo ekonomsko šolo in se zaposlil v zavarovalnici, od tam pa je odšel na delovno mesto tajnika Zveze svobod in kulturnih društev okraja Celje. Kot strokovni tajnik Zveze kulturnih organizacij (ZKO) občine Celje se je leta 1997 upokojil.
Od leta 1954 je v domačem trnoveljskem društvu Zarja deloval kot ljubiteljski režiser. Strokovno se je izpopolnjeval na režiserskih in dramaturških seminarjih. Režiral je preko 60 celovečernih gledaliških predstav in več kot 30 mladinskih, s katerimi je gostoval na gledaliških festivalih po Sloveniji in bivši Jugoslaviji.
Režiral je tudi dve zelo odmevni gledališki predstavi v Delavsko-prosvetnem društvu (DPD) Svoboda Slovenska Bistrica: leta 1993 ‘Kralja Malhusa’ Ervina Fritza, s katero so se uvrstili na državno srečanje amaterskih gledaliških skupin v Ribnici, in leta 1994 ‘Sedmo zapoved – Kradi malo’ manj Daria Foa.
Štefan Žvižej je umrl 21. junija 2015 v Celju, kjer je tudi pokopan.
VIR: biografski-sb.si
PRIJELI TATIČA
Pri tatvini je kot soudeleženca zajela policija danes 18-Ietnega Martina Mlakarja in izkazalo se je, da je napravila dober lov. Pri fantu so našli razne stvari, glede katerih je jasno, da si jih ni nabavil poštenim potom v svojo uporabo. Tako celo polo kolekov, par očal, električno žepno svetilko itd. ter še 50 srebrnih kron povrhu. To je plen vloma izvršenega pri gostilničarju in trgovcu Jakobu Žuraju v Slov. Bistrici v noči od 29. na 30. preteklega meseca. Mlakar je ukradel tudi Žurajevo štampiljo in z njo si je ponaredil na uradni tiskovini pomočniško spričevalo s »skrajšanim rokom«. V ta 6 mesečni rok je vpisal točno na dan dobo, katero je radi tatvine že presedel v zaporu.
VIR: Mariborski večernik Jutra
Rodil se je vladni svetnik FERDINAND MARIJA II. grof ATTEMS
Ferdinand Marija II. grof Attems se je rodil 4. decembra 1809 v Gradcu (Avstrija) očetu Ignaciju Mariji III. Attemsu in materi Antoniji grofici Attems, rojeni Chorinsky (*1787 †1809).
Po končani gimnaziji je študiral pravo in filozofijo na univerzi v Gradcu (Avstrija).
Kot potomec deželnega plemstva je s polnoletnostjo vstopil v deželni zbor kot član viteškega stanu. Že leta 1832 je stopil v službo deželne vlade in delal kot okrožni komisar obeh okrožnih uradov v Mariboru, Celju in Brucku na Muri. Kmalu je napredoval za tajnika deželne vlade za deželo ‘Ob der Enns’ s sedežem v Linzu (Avstrija). Po dveh letih je bil povzdignjen v vladnega svetnika.
Ferdinand II. se je leta 1874 lotil temeljite obnove gradu Podčetrtek.
Leta 1842 se je poročil z grofico Gabrielo Wurmbrand (*1822 †1887). V zakonu so se jima rodili trije sinovi in ena hčerka: Ignacij (*1844 †1915), Edmund (*1847 †1928, štajerski deželni glavar), Karolina (*1852 †1876) in Emil Attems.
Ferdinand Marija II. Attems je umrl 27. novembra 1878 v Gradcu.
VIR: biografski-sb.si
ŠČITNO PISMO GROFA BRANDISA
Mariborski grof Brandis je 4. decembra 1795 izdal ščitno pismo za t. i. »Dvoršakov grunt« na Bukovcu. Med drugim je napisal:
»Jaz, Henrik Adam SRC-grof in gospod pl. Brandis, Leonburg in Forst, gospod gospostev Grad Maribor in Gornji Maribor, Gromberg in Betnava, njegovega cesarskega in madžarsko- ter češkokraljevskega apostolskega veličanstva komornik,
resnični tajni svétnik in notranjeavstrijski dvorni komorni svétnik, vrhovni dedni komornik poknežene grofije Tirolske in vitez uglednega reda sv. Štefana, s tem potrjujem zase, za moje dediče in naslednike, da sta predme prišla Martin Vrečko (Wretschko) in Marija, njegova soproga, in me ponižno obvestila, da sta za vsoto 90 fl (goldinarjev) uredila in od očeta Štefana Vrečko nase prepisala tako imenovani Dvoršakov (Duorschag) grunt, z obvezami spadajoč pod moje imenje Bukovec (Gut Puchberg) na št. 14. Za to bosta meni, mojim dedičem in naslednikom /…/ vsakoletno služila in izpolnjevala svoje obveze.«
VIR: Mirko Munda: Zgornja Polskava in njena okolica, str. 48
FOTO: Pokrajinski arhiv Maribor
