
4. februar
Danes goduje OSKAR
Ime Oskar je germanskega izvora, ki izhaja iz staronemškega imena Ansgar, ki ima različico Osger, le to pa je zloženo iz germanske besede ans, anglosaško ós v pomenu »bog« in starovisokonemške besede gër, staroengleško gãr v pomenu »kopje«.

4. februar
UMRL JE MARKO BRECELJ
Marko Brecelj (* 30. april 1951, Sarajevo) je svojo glasbeno pot sicer začel kot violinist v kvartetu Trije črnci in v ljubljanskem triu Krik. Najprej je širšo publiko opozoril nase kot kantavtor in šansonjer z nastopom na Mladinskem festivalu v Subotici leta 1974, kjer je tudi prejel nagrado strokovne žirije. Istega leta je v sodelovanju z aranžerjem Bojanom Adamičem izdal ploščo Cocktail. Plošča je bila nagrajena z nagrado »Sedem sekretarjev SKOJ-a«. Na albumu je bila predstavljena tudi pesem Hiškar Rogač, ki jo je posnel z nekaterimi člani skupine Sedem svetlobnih let. Z njimi je Marko ustanovil rock skupino Buldožer, kjer je deloval kot pisec besedil in pevec. V okviru te vsejugoslovanske atrakcije je Brecelj postal eden vidnejših frontmanov, vokalistov in avtorjev na jugoslovanskem rockovskem prizorišču konca 70-ih let 20. stoletja. Nato je skupino zapustil in se vrnil h kantavtorstvu. S pesnikom Ivanom Volaričem – Feom sta združila svojo kreativnost v Duu Zlatni zubi. V letih 1983 in 1984 je vodil bend Marjanov čudni zajec. Konec 80-ih je svoje moči združil še s saksofonistom Primožem Šmitom in baskitaristom Alešem Joštom v projektu Javna vaja. Kot gost je sodeloval z različnimi glasbenimi skupinami (SRP, Strelnikoff itd.). Za njegovo delo je značilna ironija in kritika malomeščanske družbe. Od leta 1991 do leta 2015 je bil nosilni hrbet Mladinskega, kulturnega, socialnega in multimedijskega centra v Kopru, bil je glasbeni promotor, imel je velik vpliv na razvoj slovenskih samoniklih prizorišč, za kar je bil odlikovan s strani predsednika države. Bil je dolgoletni ‘precednik’ Društva prijateljev zmernega napredka (DPZN) ter odgovorni zastopnik stranke Akacije. Leta 2019 je za delovanje v polju kantavtorstva, performansa, aktualne družbene kritike prejel Ježkovo nagrado.
Marko Brecelj je umrl 4. februarja 2022 v Izoli.

PODELITEV ROMIHOVIH PRIZNANJ
V ponedeljek, 4. februarja 2013, je v Viteški dvorani Bistriškega gradu, v organizaciji Območne izpostave JSKD Slovenska Bistrica in Zveže kulturnih društev občin Slovenska Bistrica, Poljčane in Makole, potekala slavnostna akademija ob slovenskem kulturnem prazniku.
Ob tej priložnosti so bila podeljena Romihova priznanja za dosežke na področju ljubiteljske kulture, Romihove plakete tokrat niso podelili. Priznanja so prejeli: folklorna skupina Košuta, ljudska pevka s Keblja, Marija Hren, kulturna animatorka na OŠ Poljčane Jelka Regvart Voglar, zborovski pevec z Zgornje Ložnice Drago Brence in gospodar DPD Svoboda Slovenska Bistrica Anton Justinek. Slavnostni govornik župan dr. Ivan Žagar, je svojem govoru posebej poudaril pomen dr. Josipa Vošnjaka za Slovensko Bistrico. V kulturnem delu prireditve, ki jo je povezovala Natalija Šarman, so nastopili Košutini koledniki in vokalna skupina Vivere.
VIR IN FOTO: Informator

4. februar 2010
ZGORNJEBISTRIŠKI GASILCI SLAVIJO VISOK JUBILEJ
Čeprav prostovoljci, v stalni pripravljenosti, operativci vsako leto na več kot 20 intervencijah
Konec tedna bodo gasilci Prostovoljnega gasilskega društva Zgornja Bistrica proslavili 110-letnico. Člani društva opravljajo častno delo že od začetka, v današnjem času pa so svoje delovanje razširili še na civilno zaščito in strokovno izpopolnjevanje. Gasilska zveza Slovenije je leta 1971 društvo odlikovala z gasilskim odlikovanjem prve stopnje, leta 1980 pa še z gasilsko plamenico prve stopnje. V društvu je včlanjenih 121 članov, med njimi štirje mlajši dečki, 20 mladincev, 68 operativnih članov, enajst starejših gasilcev in 18 žensk. Z izobraževanjem so si mnogi pridobili gasilske čine: med njimi je devet nižjih gasilskih častnikov, 13 gasilskih častnikov, trije imajo čin višjega gasilskega častnika in trije so višji gasilski častniki organizacijske smeri. Poleg tega so mnogi opravili tečaje za ravnanje z nevarnimi snovmi, usposobljeni so za ravnanje z izolirnimi dihalnimi aparati, za gašenje zahtevnih požarov, za tehnično reševanje, za uporabo radijskih zvez in za nujno medicinsko pomoč. Denar za funkcionalno dejavnost Prostovoljnega gasilskega društva Zgornja Bistrica zagotavlja Občina Slovenska Bistrica.
Predsednik društva Alojz Kocijančič je povedal, da so v voznem parku tri gasilska vozila: deset let stara cisterna Man, enajst let ima manjše gasilsko vozilo Ford, triindvajset let pa ima cisterna TAM. Statistični podatki kažejo, da opravijo operativni člani okoli 23 gasilskih intervencij na leto, od tega polovico v svojem požarnem rajonu. Člani društva opravijo 1500 ur prostovoljnega dela na leto. Vse več je posredovanj ob naravnih nesrečah po neurjih, intervencij ob požarih, v obdobju suše pa v nekatera naselja dovažajo vodo s cisterno. V letu 2009 so s prostovoljnim delom in s sredstvi donatorjev zgradili prizidek h gasilskemu domu, v katerem imajo urejene sanitarije in manjšo sejno sobo. Zaradi uspehov in jubileja sta skupina krajanov in vodstvo KS Impol Slovenska Bistrica občini predlagala, da se društvu ob prazniku bistriške občine vroči občinska listina.
VIR: Zdenko Kodrič, Večer
FOTO: Gasilci prostovoljci z Zgornje Bistrice (z leve): Srečko Jelen, Boris Kos, Dušan Goričan in Mitja Jecl (Ladislav Steinbacher)

4. februar 2000
SLOVENSKA BISTRICA: NOCOJ PRAZNIČEN VEČER
Zavod kulturo in Zveza kulturnih društev Slovenska Bistrica sta prireditelja akademije ob slovenskem kulturnem prazniku. Prireditev se bo začela nocoj ob 19. uri v viteški dvorani bistriškega gradu. 0b tej priložnosti bodo podelili Romihove plakete in priznanja. Odprli bodo fotografsko dokumentarno razstavo o delu ljubiteljev kulture v občini Slovenska Bistrica. Člani DPD Svoboda Slovenska Bistrica pa bodo kulturni praznik proslavili na predvečer kulturnega praznika ob 19. uri v dvorani Doma Svobode.
Kulturni praznik pripravljajo tudi na Tinju in v Šmartnem na Pohorju. Prvi bodo proslavili deseto obletnico folklorne skupine, kulturna prireditev bo v nedeljo, 6. februarja, ob 11.30 v dvorani doma gasilcev in krajanov, Šmarčani pa se bodo pesnika Prešerna in kulturnih dogodkov spomnili isti dan ob isti uri v avli osnovne Šole v Šmartnem na Pohorju.
VIR: zk, Večer

V SLOVENSKI BISTRICI BODO PLESALI
Danes ob 20. uri se bo v bistriškem hotelu Planina začel plesni tečaj. Potekal bo pet tednov, ob torkih in četrtkih. Organizator tečaja, zasebno podjetje Reklama. kultura in zabava, vabi v začetni plesni tečaj, na katerem se bodo udeleženci naučili osmih standardnih plesov oziroma 25 plesnih figur. Tečaj, ki naj se ga udeležijo pari, bo vodil plesni mojster Mirko Herman iz Maribora. Prijave sprejemajo pri recepciji hotela Planina v Slovenski Bistrici danes od 17. ure naprej.

OMEJITVE OSNIH PRITISKOV
Zaradi pričakovane spomladanske odjuge je republiški komite za promet in zveze objavil sklep o omejitvi osnih pritiskov na avtomobilskih, magistralnih in regionalnih cestah v SR Sloveniji. Omejitve že veljajo, njihovo dosledno spoštovanje pa bo zanesljivo prispevalo k ohranjanju cestnih površin, ki so tudi sicer zaradi odjuge v tem letnem času hudo izpostavljene uničenju.
Na območju severovzhodne Slovenije velja omejitev osnega pritiska deset ton na cestah: … Maribor−Celje-Postojna … Na osem ton osnega pritiska so omejene ceste: Slovenska Bistrica−Poljčane−Pečica, Oplotnica−Ložnica, Slovenska Bistrica−Hajdina−Spuhlja−Borl−Zavrč … Na šest ton osnega pritiska so omejene ceste: Poljčane−Majšperk, Lovrenc na Pohorju−Pesek−Oplotnica …
VIR: Večer

UTRINEK
Večer je 4. februarja 1974 objavil to fotografijo s pripisom:
“Slovenska Bistrica – Občinsko središče ob vzhodnem vznožju Pohorja s tovarno aluminijevih polizdelkov Impol in oljarno.”
VIR IN FOTO: Večer

NAŠI KRAJI IN LJUDJE − SLOVENSKA BISTRICA
Področje Slovenske Bistrice je bilo naseljeno že v ilirski in potem v rimski dobi. Prvotni grad v Slovenski Bistrici so Zgradili najbrže že v 11. stoletju. Kraj zasledimo v listinah že leta 1240, in sicer v pismih Žičkega in Studeniškega samostana. Grad in mesto sta v srednjem veku in v začetku novega veka pogosto menjala gospodarje in sta bila večkrat zastavljena in prodana.
Slovenjebistriški grad, kakršnega poznamo, je iz leta 1623. Kot najstarejši posestnik graščine, ločene od mesta, je znan leta 1587 dvorni in komorni svetnik Janez Vetter, leta 1717 pa so kupili graščino grofje Attems, ki so bili njeni lastniki dolgi dve stoletji.
Zgodovine mesta pa s tem še ni konec. Leta 1309 so okolico mesta opustošile kobilice. Leta 1446 Matija Korvin, Ogrski kralj (po naše Matjaž), s svojimi četami brez uspeha oblegal mesto. Leta 1532 so ga Turki docela oplenili, nekaj več kot dve sto let pozneje pa je bil v mestu in okolici močan potres.
Zaradi vina je prišlo že leta 1339 do ostrega spora. Vojvoda Albert je namreč to leto odločil, da razen Mariborčanov nihče, torej niti Ptujčani, ne smejo voziti carine prostega vina skozi Slovensko Bistrico. Spor, ki je zaradi tega nastal, jo po navodilih imenovanega vojvode leta 1342 razsodil Herdegen Ptujski. Po tej razsodbi Bistričani niso smeli ovirati Ptujčanov pri prevozu vina in drugega trgovskega blaga, Ptujčani pa ne Bistričanov, da na trgu v Ptuju ob ponedeljkih prodajajo svoje blago »na Lakte«, Vsak Bistričan je moral za to letno plačati en »penez«, za voz pa štiri. Ostale določbe glede prodaje in nakupa usnja, voska, kož, krzna in drugega blaga ki se tehta, pa kažejo, kako lepo so cvetele takrat razne obrti in zaradi njih sejmarstvo v Slovenski Bistrici in Ptuju. Še obranjene listine z zadružnimi pravili tkalcev, usnjarjev, mlinarjev, mesarjev. lončarjev in kovačev pričajo, kako zelo je bilo takrat razvito obrtništvo (v dobi od leta 1750 do leta 1850).
Nad mestom proti zahodu se je razvila med časom Gorna Bistrica, kjer so prebivali bogati trgovci z lesom. Železniška postaja je bila oddaljena 4 km od mesta in šele leta 1908 so zgradili lokalno železnico do samega mesta, kjer je bila razvita obrt. Značilno za razvoj Slovenske Bistrice je bližina južnih pohorskih pridelkov. Ritoznojčan in pridelek iz Kovače vasi, ki tod uspevata, sta si priborila tudi že mednarodni sloves.
Današnja Slovenska Bistrica in njena okolica pa sta takratni razvoj že zdavnaj prekosili. Industrija je lokalni okvir (Impol, Tovarna olja, Tovarna steklenih izdelkov), trgovina in razne panoge obrti pa so trden temelj za nadaljnji gospodarski razvoj tega garnizijskega mesta zživahnimi prometnimi zvezami po železnici in avtomobilski cesti Maribor-Ljubljana.
Slovenska Bistrica je tudi izhodišče za številne izlete na Pohorje. »Tinjska cesta« na primer, ki pelje iz Slovenske Bistrice na Htinj, kot imenujejo domačini Tinje, prijazno pohorsko vasico na Tinjski gori, vodi izletnika po prostranih vinogradih in ima več razglednih točk in znamenitosti. Prav pod naseljem Turiška vas, na mestu, kjer se odcepi od glavne ceste, zagledamo na planem, nekoliko poševnem in pogozdenem obronku čudne okrogle nasipe in jarke, ki so višji in globlji tam, kjer je dohod težek in strm. To so ostanki starodavne, v času Ilircev in Keltov segajoče utrdbe, kamor so se zatekali pozneje, ko so se začeli divji Germani zaletavati ob meje rimskega imperija, rimski podaniki iz Petovia in drugih rimskih naselbin.
Tinje je s temi »gradišči« tako rekoč obkroženo. Sledove druge obrambne »črte« lahko opazimo prav nad vasjo v gozdu, tretja pa se dviga, porasla drevjem in grmovjem, vzhodno od Jurišne vasi, od treh strani nedostopna. Visoko nad šumečo Bistrico – po kateri je dobila Slovenska Bistrica svoje ime (kakor Bistrica pri Mariboru) – z dokaj dobro ohranjenim dvojnim nasipom. jarkom, vhodom in s temeljem štirioglate hišice s prizidano vežo, vse to so tako imenovana »Tinjska gradišča«.
Ljudska zgodba pravi, da sta se gospodarja prvih dveh med seboj dolgo vojskovala in si slednjič drug drugemu razdejala grad. Četrto »gradišče« leži severozahodno od vasi pod naseljem Rep. V cerkvi iz leta 1251 so v desno stransko steno vzidali ploščo s podobo boginje Afrodite v nepravilnem položaju.
Prav gotovo ne bo napak, če se še nekoliko pomudimo pri bistriškem gradu, ki je za zgodovino mesta in njegove okolice le najznačilnejši. Na njegovem jugovzhodnem okroglem stolpu so se obranili sledovi strelov iz pušk, ki segajo v francoske čase. Še zanimivejša je grajska kronika, ki prav, da je grad nudi zavetišče vdovi češkega princa Vladislava, ki jo je v začetku 13. stoletja češki kralj Otokar postal v pregnanstvo. Dalje izvemo iz iste kronike, da so leta 1309 napadle kobilice vinjenega oprodo Ulrika Žovneškega in njegovega konja ter oba oglodale do kosti.
Vse sosednje gradove – od starega framskega pa do obeh gradov na Keblju in – je docela uničil zob časa, medtem ko se je bistriški obranil do današnjih dni.
VIR: Večer

NESREČA
Ivan Rebernik, 13-letni fant, ki služi pri gospodarju Kotniku v Hošnici, je padel z lestve, ko je nosil klajo za živino, in si zlomil obe roki in nogo. Na vso srečo je priletel z glavo na seno, sicer bi se bil ubogi fant gotovo ubil. Prepeljan je bil takoj v bolnico.
VIR: Mariborski večernik Jutra

Rodil se je zdravnik in občinski svetnik JOŽE SLAČEK
Jože Slaček se je rodil 4. februarja 1931 v Mariboru očetu Ivanu (†1948) in materi Jožefi, rojeni Grušovnik.
Po končani osnovni šoli v Sv. Petru pri Mariboru (sedaj Malečnik, op. ur.) se je leta 1945 vpisal na gimnazijo v Mariboru, leta 1953 maturiral in kot štipendist tovarne Impol Slovenska Bistrica študiral medicino na Medicinski fakulteti v Ljubljani.
Leta 1955 je po materini smrti prekinil študij in prevzel skrb za kmetijo in mlajše brate ter sestro. Študij je nadaljeval leta 1957, ga leta 1961 uspešno zaključil in odšel na služenje vojaškega roka.
Leta 1959 se je poročil z Reziko, rojeno Hostnik, ki jo je spoznal med študijem v Ljubljani. Rodili so se jima trije otroci: Andrej (*1961), Breda (*1964) in Simona (*1966).
Leta 1962 se je preselil v Slovensko Bistrico in začel delati v tamkajšnjem zdravstvenem domu (ZD) kot zdravnik tovarne Impol, saj ta še ni imela svoje ambulante. Med tem časom si je v prostorih tovarne izboril ambulanto, ki pa se je nahajala med proizvodnimi halami, kjer je bilo okolje zelo hrupno. Zaradi vse večjih potreb po prostorih in neugodne lokacije ambulante je na njegovo pobudo in s pomočjo sindikata podjetje zgradilo novo, sodobnejšo ambulanto na primernejši lokaciji ob robu tovarniških objektov.
Poleg svojega rednega dela v Impolu je Jože Slaček v ambulanti ZD Slovenska Bistrica opravljal tudi dežurstva.
Leta 1963 se je vpisal na podiplomski študij medicine dela, prometa in športa na Medicinski fakulteti v Zagrebu (Hrvaška) in ga leta 1964 zaključil.
Leta 1984 se je vpisal na specializacijo medicine dela, prometa in športa na Medicinski fakulteti v Ljubljani in jo tudi zaključil.
Upokojil se je leta 1996, brez enega samega dneva bolniške odsotnosti.
V občini Šmarje pri Jelšah je kupil zemljišče, kjer je nasadil vinograd in sadovnjak, ki sta mu nudila sprostitev po napornem delu in ju je obdeloval s pomočjo žene in otrok.
Rad je smučal in potoval po Evropi.
Bil je soustanovitelj stranke Krščanski demokrati v Slovenski Bistrici in dva mandata njen svetnik v občinskem svetu Občine Slovenska Bistrica, kjer je bil izvoljen za predsednika Komisije za povojne poboje ter odprtje bunkerja na Zgornji Bistrici.
Jože Slaček je umrl 23. novembra 2019 in je pokopan na pokopališču v Slovenski Bistrici.
VIR: biografski-sb.si

POTRDILO O PRIJAVI OSEBNEGA AVTOMOBILA GROFA ATTEMSA
Potrdilo
S katerim se od strani podpisanega obč. urada potrjuje, da je gosp. dr. Ferd. Attems prijavil eden osebni avtomobil, sistem Steyr, 6 cil., 12/40 HP, reg. štev. 943. Avtomobil je shranjen v gradu v Zg. Bistrici št. 1.
Ta avto je vpisan v obč. register pod štev. 13, in je plačana taksa za prijavo v znesku 200.-Din, ki je prilepljena na prijavi, ki je shranjena pri občini.
Taksa za uporabo za leto 1924 je vplačana pri davčnem uradu v Slov. Bistrici, dne 4./2. 1924. Tozadevno potrdilo ima posestnik avtomobila shranjeno.
Občinski urad Zgornja Bistrica, dne 4. februarja 1924.
VIR: Pokrajinski arhiv Maribor
FOTO: Potrdilo (PAM Maribor)

4. februar 1918
ŽUPNIK GREGORC PIŠE NA DUNAJ IN IZREČE PODPORO MAJNIŠKI DEKLARACIJI
SLAVNI KLUB!
Pripošiljam Vam priloženo izjavo občinskega odbora Gornje Ložnice pri Slov. Bistrici.
Podpisi deklet in žen iz fare sv. Venčeslja se nabirajo. Prosimo, da sl. klub povzroči, da se bo dobilo poljedelsko orodje. Motik ni dobiti zdaj za kop. Koj ko se ustanovi kaka centrala zginejo vsi predmeti iste stroke . . . Kmetje in njih delavci ne dobe popusta, a mestni pofel se
mnogokrat izmuzne vojaški službi . . . Pri rekvizicijah se ne upošteva pomanjkanje ene vrste živeža. Ako ima kočljar več krompirja kakor določeno kvoto za glavo, se mu neusmiljeno vzame odvišna množina, čeprav nima skoraj nič drugih živil. Vsa celokupna zaloga živil bi se
morala upoštevati. Kmetje odločno zahtevajo, naj se po mestih rekvirira obleka in obutje za deželo, kakor se hrana zaplenja na kmetih. Ljudstvo je boso in skoraj nago, zlasti viničarji, poljski delavci, kočljarji. Glede na deželne doklade na vino bi se naj organiziral pasivno odbor. Reklo se je, da bo doklada veljala samo za lansko leto. Zdaj pa celo »Slov. Gosp.« agitira za pravočasno priglasitev vina. Kje je ta proč od Gradca? . . . Narod silno radikalen in bo segel po samoobrambi v tem smislu, da ne bodo poedine hiše več obdelovale, kakor kar potrebujejo samo za se. To bo kmečki štrajk.
Sv. Venčesl, 4. 2. 1918
P. Gregorc, Župnik.
VIR: Pogorevc, Edmund: Utrinki iz zgodovine Venčeslja, Zbornik občine Slovenska Bistrica II., Slovenska Bistrica 1990, str. 379
FOTO: Venčeselj med obema vojnama (Zbornik občine Slovenska Bistrica II., str. 363)

ŽUPNIK ZAPUSTIL ŽUPNIJO
Župnik Anton Sebastjančič je bil neutruden in je imel zato tudi veliko sovražnikov, kajti človek ne more ustreči vsem. Jezen zaradi številnih nevšečnosti je zapustil župnijo na Zgornji Polskavi 4. februarja 1781.
VIR: Mirko Munda: Zgornja Polskava in njena okolica, str. 113
