4. marec
Danes goduje KAZIMIR
Ime Kazimir je slovanskega izvora. Zloženo je iz besed kaziti in mir, to je prvotno »tisti, ki kazi, ruši mir«.
Moške različice imena: Kažimir, Mirko, Miro.
Ženske različice imena: Kazimiera, Kazimira, Mira.
4. marec
MEDNARODNI DAN OZAVEŠČENOSTI O HPV
4. marec je Mednarodno združenje za papilomaviruse (International Papillomavirus Society) razglasilo za Mednarodni dan ozaveščenosti o HPV.
Namen dneva je širjenje znanja o okužbi s človeškimi papilomavirusi (HPV) in o tem, kako lahko učinkovito preprečujemo okužbe s HPV in z njimi povzročene bolezni. Najbolj učinkovita načina preprečevanja s HPV povezanih bolezni sta (1) cepljenje proti HPV, s katerim zelo učinkovito preprečujemo okužbe s HPV (in posledično tudi bolezni), ter (2) presejanje v okviru programa ZORA, s katerim odkrivamo in zdravimo predrakave spremembe materničnega vratu pri navidezno zdravih ženskah. Izjemno pomembno je, da se tudi cepljene ženske redno udeležujejo presejalnih programov in da ob obeh učinkovitih ukrepih ne pozabimo na načela varne in odgovorne spolnosti ter redno uporabo kondoma, saj s tem lahko preprečimo različne spolno prenosne okužbe in tudi neželeno nosečnost.
Svetovna zdravstvena organizacije je nedavno pozvala k eliminaciji raka materničnega vratu s cepljenjem proti HPV, presejanjem in učinkovitim zdravljenjem v presejanju odkritih predrakavih sprememb. Možno je, da bo rak materničnega vratu prvi rak, ki ga bomo uspeli eliminirati!
PREMIERA KOMEDIJE ŠTAJERC V LJUBLJANI
Pod taktirko režiserke Zdenke Bizjak so člani dramske skupine KUD-a Štefana Romiha s Črešnjevca leta 2017 začeli bralne vaje za komedijo Toneta Partljiča ŠTAJERC V LJUBLJANI. Ker v igri nastopa veliko različnih likov, je do premiere in po njej prišlo tudi do veliko zamenjav igralcev. Na vajah so bili bolj redko vsi prisotni, od tod tudi novo ime skupine – VSI PRISOTNI. Smo pa bili vsi prisotni na generalki in premieri, ki je bila 4. marca 2018. Igralci: Primož Jevšenak, Mojca Kos, Blaž Vinter, Darja Štorek, Ana Štorek, Kristina Breznik, Mirka Repnik, Lara Pifko (zamenjala jo je Daniela Berdnik), Saša Nešić, Timotej Tuš, Mateja Trs (kasneje jo je zamenjala Marija Bračič), Klemen Pliberšek, Gregor Košmerlj (zamenjal ga je Uroš Štorek). Na harmoniko je igrala Klara Janžič, plakat nam je narisala Lara Pifko, scena Bojan Žitnik, luč in glasba Žan Štern.
Po oceni strokovnega ocenjevalca so se uvrstili na Linhartov festival na Ptuju – to je regijsko srečanje odraslih GS, ki je bilo 26. maja 2018. Mojca Kos je bila nominirana za najboljšo glavno žensko vlogo.
20. novembra 2018 so se udeležili 31. Čufarjevih dnevov na Jesenicah.
S Štajercem so sodelovali tudi na proslavi ob kulturnem prazniku v Makolah.
Imeli so veliko ponovitev, med drugim smo gostovali v Gornjem Jesenju na Hrvaškem.
VIR: KUD Štefana Romiha Črešnjevec
FOTO: Tjaša Brglez, Studio Bistrica
OTROŠKA PUSTNA POVORKA PREPLAVILA MESTNE ULICE
Na pustni torek, 4. marca 2014, je mesto Slovenska Bistrica preplavila množica pustnih mask, tako otroških kot odraslih, ki so si prizadevale, da bi čemerni pustni torek spremenile za nekaj trenutkov v veselo rajanje. Šolarje treh bistriških osnovnih šol ter vrtcev in družinskih mask so v veseli pustni torek pospremili Band Srednje šole Slovenska Bistrica in godbi na pihala iz Frajhajma ter Poljčan.
Otroško veselje je bilo nepopisno, saj so se lahko vsaj enkrat v letu prelevili v tisto, kar jim je pri srcu in se mnogi poistovetili z junaki današnjega in preteklega časa, digitalno tehnologijo in drugimi pustnimi liki. Pustno povorko sta organizirala Medobčinska turistična zveza in Razvojno informacijski center Slovenska Bistrica.
VIR: Studio Bistrica
FOTO: Aleš Kolar
VRTEC POPESTRIL PUSTOVANJE V DOMU STAREJŠIH V SLOVENSKI BISTRICI
Pustni torek, 4. marca 2014, so varovancem Doma starejših v Slovenski Bistrici popestrili tudi najmlajši. Obiskali so jih otroci enote Ciciban Vrtca Otona Župančiča Slovenska Bistrica.
Ob tej priložnosti so otroci zapeli in zaplesali, starejši pa jih so pogostili s krofi.
VIR: Studio Bistrica
FOTO: Tomaž Ajd
MLADI NAVDUŠENI ZA BOKS
Boksarski klub Kranj je v Slovenski Bistrici pripravil peti krog slovenske boksarske lige. Prijavljenih je bilo 31 boksarjev iz osmih klubov, v ring pa je stopilo štirinajst parov – dva v kadetskih kategorijah, trije v mladinskih in devet v članskih kategorijah – kar je največ doslej. Blizu 200 gledalcev je spremljalo zanimive boje, največ uspeha pa so imeli člani BK Slovenska Bistrica. Šesti in hkrati zadnji krog bo 27. marca v Kopru.
Rezultati, člani, do 69 kg: Makovec (Ring Ptuj) – Walner (ŽŠD Maribor) 2:0, Kujavec (Ring Ptuj) – Šurbek (Celje) 0:2; do 75 kg: Gajšek (Ring Ptuj) – Vrhovec (Dolomiti) 0:2, Nedeljko (Ring Ptuj) – Lipovšek (Domžale) 0:2; do 81 kg: Dišič (Ring Ptuj) – Samastur (Sl. Bistrica) 0:2, Tomažič (Sl. Bistrica) – Opara (Domžale) 0:2, Golja (Dolomiti) – Škof (Koper) 0:2; do 91 kg: Vodovnik (Celje) – Dolenc (Sl. Bistrica) 0:2; nad 91 kg: Kozamernik (Dolomiti) – Turnšek (Sl. Bistrica) 0:2; ekipno po petih krogih: Ring Ptuj 57 točk, Slovenska Bistrica 46, Domžale 32, Dolomiti 19, Celje 15, ŽBK Maribor 13 itd.
VIR: Zmago Gomzi, Večer
Umrl je kovač VINKO POLANEC
Vinko Polanec se je rodil 22. januarja 1926 v Slovenski Bistrici, očetu Ivanu in materi Mariji, ki sta imela osem otrok, pet sinov in tri hčere.
Kovaštva se je izučil pri kovaču Šešku v Gaberjah v Celju, kjer je imel nad delavnico tudi sobo skupaj z drugimi vajenci, ob nedeljah pa je odhajal domov. Po končanem poklicnem šolanju je na Državni podkovski šoli v Ljubljani 9. decembra 1949 opravil še mojstrski izpit za kovača. Za praktični del zaključnega izpita je izdelal priklop za kočije. Mojstrski izpit mu je omogočal odprtje lastne obrtne delavnice.
Nadaljeval je dolgoletno kovaško tradicijo v Slovenski Bistrici, in sicer na isti lokaciji, levo pred glavnim mostom čez potok Bistrica v smeri Maribora. Tu sta pred njim delovala dva kovača, podkovni in orodni: Heinrich Matuš in pred njim (najverjetneje) Alojz Matuš. Obrt je nasledil od svoje tašče Elizabete Matuš, žene takrat že pokojnega Heinricha Matuša. V delavnici mojstra Polanca je bilo v povprečju šest zaposlenih, od tega trije vajenci. Za razpihovanje kovaškega ognjišča so uporabljali meh premera 1,2 m, ki so ga poganjali ročno (vajenci in pomočniki). Kasneje so ga nadomestili z električnim ventilatorjem. Razen podkovanja konj in volov so popravljali vozove in kočije ter izdelovali dele zanje. Izdelovali pa so tudi cisterne za olje. Vse izdelke so izdelovali le po naročilu.
Mojster Polanec pa se je začel ukvarjati tudi z umetnim kovaštvom; najraje je izdeloval kovane ograje in okenske mreže. Pri tem delu se je zgledoval po vzorcih iz knjige, ki si jo je v ta namen kupil na Dunaju (Avstrija).
Tradicijo kovaške umetnosti je na stari lokaciji do selitve v nove prostore najprej nadaljeval njegov zet Stanislav Brumec, zdaj pa jo že več kot petnajst let uspešno nadaljuje vnuk Aljaž Brumec.
Vinko Polanec je umrl 4. marca 2004 v Mariboru, pokopan je v Slovenski Bistrici.
VIR: biografski-sb.si
V POLJČANAH ZAČNEJO GRADITI TELOVADNICO
Osrednji dogodek v šolskem letu 1996/1997 je bil na Osnovni šoli Kajetana Koviča Poljčane gotovo začetek gradnje telovadnice. Temeljni kamen je bil postavljen 4. marca 1997, otvoritev telovadnice pa je bila že 10. oktobra istega leta. V šolsko kroniko je ravnatelj Stanislav Kovačič zapisal: ”Šele zdaj se vidi in občuti, kaj pomeni imeti primerno telovadnico ob šoli.”
VIR: OŠ Kajetana Koviča Poljčane
FOTO: Šolska telovadnica leta 1997 (Arhiv OŠ Kajetana Koviča Poljčane)
LANI ŠKODE ZA 3,6 MILIJONA DINARJEV
Neizkušeni mladi vozniki
Miličniki postaje milice iz Slovenske Bistrice so ugotovili, da je bilo lani med povzročitelji prometnih nezgod največ mladih ljudi, ki so bili zaradi svoje mladosti tudi neizkušeni vozniki. Čeprav je bila prometna varnost na cestah v novembru in decembru zelo zadovoljiva, pa s prometnim stanjem v občini niso povsem zadovoljni. V minulem letu je bilo v občini 186 prometnih nesreč ali 38 več kot predlani. V nezgodah je umrlo 12 ljudi, hudo poškodovanih je bilo 44, lažje pa 59. Materialna škoda je znašala nad 3.6 milijona dinarjev!
V Slovenski Bistrici so tudi ugotovili, da se največ nesreč zgodi zaradi neprimerne hitrosti, nepravilnega prehitevanja, vinjenosti in izsiljevanja prednosti. V minulem letu so si miličniki, krajevne skupnosti in svet za preventivo in varnost v cestnem prometu zelo prizadevali izboljšati prometno varnost. Ceste so opremili s prometno signalizacijo, poostrili kontrolo na tako imenovanih črnih točkah, kjer je tudi največ nesreč. Vseh pomanjkljivosti pa v občini seveda niso odpravili. Gre predvsem za prometne probleme pri železniškem prehodu na Pragerskem, kjer so zapornice spuščene tudi po 21 ur na dan in v križišču cest proti Mariboru, Slovenski Bistrici in Ptuju. Vozniki, ki se pripeljejo iz ptujske smeri in vključujejo v promet na cesto Maribor—Slovenska Bistrica, imajo pri tem mnogo težav, ker je križišče nepregledno. Podobno je tudi v križišču proti Poljčanam.
Lani je bilo v Občini storjenih 1234 prekrškov. Na cestah je bilo 193 voznikov brez vozniškega dovoljenja, 130 vinjenih, odvzeli so 69 prometnih in 77 vozniških dovoljenj.
VIR: zk, Večer
FOTO: V zimskem času in deževnem vremenu je mnogo nesreč tudi na cesti Ptuj—Slovenska Bistrica ob gozdu Velenik (Večer)
Rodil se je alpinist in gorski vodnik DANILO TIČ – DANI
Danilo Tič se je rodil 4. marca 1961 v Mariboru očetu Alojzu, gozdarju, in materi Tereziji Tič, rojeni Sevšek. V družini je bila še sestra Irena.
Osnovno šolo je obiskoval med leti 1967−75 v Slovenski Bistrici, nato pa 1979. leta zaključil II. gimnazijo Maribor. Po opravljeni maturi je med leti 1979−1989 študiral na Visoki ekonomsko-komercialni šoli Maribor. Med študijem je imel 4 leta status mednarodnega športnika. Že zaposlen je nadaljeval študijsko pot na EPF UM in zaključil svoj magistrski študij leta 1996.
5. junija 1999 se je poročil z Matejo, rojeno Smolar, profesorico slovenščine in angleščine. V zakonu sta se jima rodila hči Katarina in sin Jurij.
Poleg razgibane profesionalne poslovne kariere je Danilo Tič še IFMGA gorski vodnik, plezalec in alpinist, znan po številnih vzponih pri nas, v Alpah, Andih in v Himalaji. V Danilovem življenju se kot jin in jang prepletata obe dejavnosti: pomoč in svetovanje številnim organizacijam pri oblikovanju uspešnih poslovnih modelov s pomočjo sistemskih pristopov in design razmišljanja ter osebna, lokalna, slovenska in mednarodna prizadevanja v gorništvu. Obe sta mu zmeraj pomenili pot v razmišljanje, svobodo in hkrati področje izzivov, ki se mu neprestano pojavljajo v njegovem življenju.
Ljubezen do narave in pohorskih gozdov sta mu privzgojila oče in mama. Ker je vedno želel videti, kaj je za Pohorjem, za Bočem, je pričel zahajati v okoliške hribe že v osnovni šoli (1971) s planinskim krožkom v OŠ Pohorskega odreda Slovenska Bistrica, kjer ga je za gore navdušil Ivan Šturm. S plezanjem je pričel leta 1975 v domačem alpinističnem odseku v Slovenski Bistrici, ki ga je zaradi želje po spoznavanju in nadobudne skupine alpinistov prijateljev popolnoma prevzelo. Od takrat je aktiven član najprej AO Impol in kasneje Alpinističnega kluba Slovenska Bistrica.
Začetno kaljenje in prve vrhunske ter prvenstvene vzpone je opravil v domačih Kamniških, Savinjskih in Julijskih Alpah, kaj kmalu pa ga je pot zanesla tudi v Centralne Alpe ter v najvišja svetovna gorstva, kot so Andi in Himalaja. Udeležil se je štirih odprav v Južno Ameriko in Himalajo. Če izpostavimo samo največje in najbolj drzne vzpone, ki so takrat z zvrstjo plezanja v alpskem stilu odmevali v alpinistični srenji širom sveta in so še danes več kot spoštovanja vredni vzponi, so to zagotovo štirje prvenstveni vzponi Fortuna preko severne stene Eigerja, Slovenska smer preko južne stene Aconcague ter prvenstvena smer Mescalito v severni steni Huandoya in vzpon preko SV stene Shivlinga. Udeležil se je enajstih odprav na najvišje vrhove v Himalaji.
Znanja, pridobljena med študijem, je uspešno povezoval s svojo gorniško dejavnostjo. Pomagal je preoblikovati poslovni model Festivala gorniškega filma, ki se vsako leto odvija v Sloveniji. Svoja študijska znanja pa je tudi uporabil za oblikovanje nadgradnje plezalne in gorniške dejavnosti pri nas. Leta 2003 je dokončal šolanje in opravil izpit za mednarodnega gorskega vodnika IFMGA. Od takrat je vodil številne letne in zimske ture v Julijskih in Savinjskih Alpah, v Švici, Franciji, na Tirolskem. Organiziral je tudi številna usposabljanja na področju plezanja, turnega smučanja in plazovne varnosti. Vodil je nekaj uspešnih odprav v Himalajo.
VIR: biografski-sb.si
IZDAN SKLEP O ZAPLEMBI PREMOŽENJA IVANA PUČNIKA S SPODNJE POLSKAVE
Okrajno sodišče v Mariboru je izdalo sklep, da se po odločbah okrajne in okrožne zaplembne komisije Maribor desni breg z dne 4. marca 1946 prenese polovica premičnega in nepremičnega premoženja posestnika Ivana Pučnika s Spodnje Polskave 22 v državno last oziroma na splošno ljudsko premoženje, ker da je postal med okupacijo 1941–1945 nemški državljan. Krajevni ljudski odbor Spodnja Polskava pa je v svojem ugovoru, ki mu je priložil tudi pisna zagotovila in izjave prič, obe zaplembni komisiji opozoril, da Ivan Pučnik ni »oseba nemške narodnosti, nasprotno, med okupacijo je podpiral narodnoosvobodilno gibanje, domačinom je preprečeval sodelovanje v okupatorjevih organizacijah in imel je samo zeleno legitimacijo«.
Slovenjebistriško okrajno sodišče je po posredovanju KLO Spodnja Polskava sklep o zaplembi premoženja Ivana Pučnika decembra 1948 preklicalo..
VIR: Mirko Munda: Spodnja Polskava in njena stoletja, str. 356
Rodila se je hotelirka MARIJA NEUHOLD
Marija Neuhold se je rodila 4. marca 1909 v Zgornji Kapli ob avstrijski meji.
V Slovenski Bistrici je bila z možem Konradom Neuholdom lastnica hotela Neuhold.
Po koncu vojne je bila aretirana in (domnevno) leta 1945 kot žrtev povojnih pobojev neznano kje umorjena.
VIR: biografski-sb.si
FOTO: Napis na steni nekdanjega hotela Neuhold (Arhiv ZZK Slovenska Bistrica)
Rodil se je duhovnik in prevajalec JOSIP ZIDANŠEK
Josip Zidanšek se je rodil 4. marca 1858 v Špitaliču pri Slovenskih Konjicah.
Po končani ljudski šoli v Špitaliču in Celju je nadaljeval šolanje na Celjski gimnaziji (1870−78). V letih 1879–84 je v Mariboru študiral bogoslovje in bil leta 1883 posvečen. Duhovniški poklic je začel opravljati kot kaplan v Slovenski Bistrici, nadaljeval kot škofijski tajnik v Mariboru, bil začasni profesor biblicistike in po opravljenem izpitu redni profesor Nove zaveze v mariborskem semenišču. Bil je tudi ravnatelj dijaškega semenišča v Mariboru.
Kot biblicist je leta 1898 obiskal Palestino in vtise strnil v knjigi Prvo splošno avstrijsko jubilejno romanje v sveto deželo. Napisal je tudi daljšo razpravo in prevedel in priredil Novi zakon.
Josip Zidanšek je umrl 29. junija 1930 v Mariboru, kjer je tudi pokopan.
VIR: biografski-sb.si
Rodil se je pravnik in politik JOSIP SERNEC
Josip Sernec, brat Ane Sernec in Janka Serneca st., se je rodil 4. marca 1844 v Slovenski Bistrici v znani družini Sernec mlinarju Janezu in Ivani, rojeni Reybauer, ki sta se v Slovensko Bistrico priselila iz Malečnika.
Po dveh razredih realke in gimnazije v Mariboru je od leta 1865−69 študiral pravo na Dunaju (Avstrija), kjer se je seznanil s pisateljem Josipom Jurčičem. Kot odvetniški kandidat je delal na različnih krajih od Dunaja do Brežic. Nekajkrat je za krajše obdobje delal tudi v pisarni brata Janka. Leta 1875 se je preselil v Celje, se poročil in naslednje leto odprl svojo odvetniško pisarno, kjer je imel večkrat tudi do 16 nameščencev.
Močan vpliv nanj je imel njegov brat Janko, ki ga je tudi uvedel v slovensko narodno in politično življenje. Kot član pevskega zbora v Mariborski čitalnici je kasneje prerasel v pevovodjo Celjske Čitalnice in bil od leta 1877 pa vse do svoje smrti njen predsednik.
Na njegovo pobudo je celjska posojilnica v Celju zgradila Narodni dom za vsa celjska in okoliška narodna društva. Še posebej se je zavzemal za slovensko sodstvo in slovensko ljudsko šolstvo. Zaradi svojih slovenskih nazorov je bil večkrat pod pritiskom disciplinskih preiskav. Celjski Nemci so mu neprestano nagajali zaradi njegovega prosvetiteljskega dela. Kljub vsemu je bil dolga leta (1884−1902) poslanec v deželnem zboru, vmes pa tudi devet let namestnik štajerskega deželnega glavarja. Še posebne zasluge je imel pri ustanovitvi Celjske posojilnice, ki je kmalu prerasla v mogočen denarni zavod, in Južnoštajerske hranilnice; obe sta močno pripomogli pri utrjevanju slovenske narodne zavesti, ker Slovenci niso več najemali kreditov pri Nemcih in se na ta način otresali njihove odvisnosti.
Josip Sernec je umrl 18. septembra 1925 v Ljubljani.
VIR: biografski-sb.si
