Danilo Tič se je rodil 4. marca 1961 v Mariboru očetu Alojzu, gozdarju, in materi Tereziji Tič, rojeni Sevšek. V družini je bila še sestra Irena.
Osnovno šolo je obiskoval med leti 1967−75 v Slovenski Bistrici, nato pa 1979. leta zaključil II. gimnazijo Maribor. Po opravljeni maturi je med leti 1979−1989 študiral na Visoki ekonomsko-komercialni šoli Maribor. Med študijem je imel 4 leta status mednarodnega športnika. Že zaposlen je nadaljeval študijsko pot na EPF UM in zaključil svoj magistrski študij leta 1996.
5. junija 1999 se je poročil z Matejo, rojeno Smolar, profesorico slovenščine in angleščine. V zakonu sta se jima rodila hči Katarina in sin Jurij.
Poleg razgibane profesionalne poslovne kariere je Danilo Tič še IFMGA gorski vodnik, plezalec in alpinist, znan po številnih vzponih pri nas, v Alpah, Andih in v Himalaji. V Danilovem življenju se kot jin in jang prepletata obe dejavnosti: pomoč in svetovanje številnim organizacijam pri oblikovanju uspešnih poslovnih modelov s pomočjo sistemskih pristopov in design razmišljanja ter osebna, lokalna, slovenska in mednarodna prizadevanja v gorništvu. Obe sta mu zmeraj pomenili pot v razmišljanje, svobodo in hkrati področje izzivov, ki se mu neprestano pojavljajo v njegovem življenju.
Ljubezen do narave in pohorskih gozdov sta mu privzgojila oče in mama. Ker je vedno želel videti, kaj je za Pohorjem, za Bočem, je pričel zahajati v okoliške hribe že v osnovni šoli (1971) s planinskim krožkom v OŠ Pohorskega odreda Slovenska Bistrica, kjer ga je za gore navdušil Ivan Šturm. S plezanjem je pričel leta 1975 v domačem alpinističnem odseku v Slovenski Bistrici, ki ga je zaradi želje po spoznavanju in nadobudne skupine alpinistov prijateljev popolnoma prevzelo. Od takrat je aktiven član najprej AO Impol in kasneje Alpinističnega kluba Slovenska Bistrica.
Začetno kaljenje in prve vrhunske ter prvenstvene vzpone je opravil v domačih Kamniških, Savinjskih in Julijskih Alpah, kaj kmalu pa ga je pot zanesla tudi v Centralne Alpe ter v najvišja svetovna gorstva, kot so Andi in Himalaja. Udeležil se je štirih odprav v Južno Ameriko in Himalajo. Če izpostavimo samo največje in najbolj drzne vzpone, ki so takrat z zvrstjo plezanja v alpskem stilu odmevali v alpinistični srenji širom sveta in so še danes več kot spoštovanja vredni vzponi, so to zagotovo štirje prvenstveni vzponi Fortuna preko severne stene Eigerja, Slovenska smer preko južne stene Aconcague ter prvenstvena smer Mescalito v severni steni Huandoya in vzpon preko SV stene Shivlinga. Udeležil se je enajstih odprav na najvišje vrhove v Himalaji.
Znanja, pridobljena med študijem, je uspešno povezoval s svojo gorniško dejavnostjo. Pomagal je preoblikovati poslovni model Festivala gorniškega filma, ki se vsako leto odvija v Sloveniji. Svoja študijska znanja pa je tudi uporabil za oblikovanje nadgradnje plezalne in gorniške dejavnosti pri nas. Leta 2003 je dokončal šolanje in opravil izpit za mednarodnega gorskega vodnika IFMGA. Od takrat je vodil številne letne in zimske ture v Julijskih in Savinjskih Alpah, v Švici, Franciji, na Tirolskem. Organiziral je tudi številna usposabljanja na področju plezanja, turnega smučanja in plazovne varnosti. Vodil je nekaj uspešnih odprav v Himalajo.

VIR: biografski-sb.si