5. avgust
Danes goduje MARIJA
Mariologi so doslej podali okoli 60 poskusov razlag imena Marija. Kot najbolj sprejemljiva je razlaga, da ime izhaja iz hebrejskega imena Mirjam v pomenu »tista, ki jo Bog ljubi«, »razsvetljevalka«, »gospa, vzvišena«. Razlaga »tista, ki jo Bog ljubi« temelji na povezavi imena Mirjam s staroegiptovsko besedo mry(t) v pomenu »ljubljena (od boga)«.
Ostale različice imena: Ana Marija, Maca, Manca, Manica, Mancika, Manča, Manja, Manjana, Manjaša, Manjula, Mankica, Manon, Mara, Marajka, Mare, Marenka, Mari, Maria, Mariana, Marica, Mariča, Marička, Marie, Mariel, Mariela, Mariena, Marienka, Marieta, Marinela, Marinka, Marja, Marlena, Marlenka, Mica, Marina, Marinka, Marijana, Marion, Marjana, Marisa . . .
5. avgust 2007
V SLOVENIJI STOPI V VELJAVO PROTIKADILSKI ZAKON
S protikadilskim zakonom je od 5. avgusta 2007 prepovedano kajenje v vseh zaprtih delovnih in javnih mestih v Sloveniji. Po uvedbi zakona se je delež kadilcev med odraslimi sprva pomembno znižal, že dve leti po uveljavitvi pa se je število kadilcev znova začelo povečevati in skoraj doseglo izhodiščno raven pred uveljavitvijo zakona.
Povečuje se zlasti delež kadilk med dekleti in mladimi mamicami. Kljub zakonu še vedno kadi okoli četrtina Slovencev, kar je enako kot pred njegovo uvedbo.
190 LET FRAJHAJMSKE GODBE NA PIHALA
Frajhajmska godba na pihala, ena izmed najstarejših v Sloveniji, praznuje letos 190-letnico delovanja. Častitljiv jubilej so obeležili 5. avgusta s prireditvijo v Šmartnem na Pohorju. V prvem delu prireditve, ko je nastopila Frajhajmska godba, so podelili Gallusove značke in društvena priznanja, v nadaljevanju so se predstavile še gostujoče godbe s Spodnje Polskave, iz Poljčan, Zreč, Kungote in z Vrha nad Laškim. Srečanje so zaključili s skupnim nastopom vseh šestih godb. Udeležence sta nagovorila evropski poslanec Lojze Peterle in dr. Ivan Žagar, župan Občine Slovenska Bistrica.
Začetki godbe so povezani z glažutarstvom na Pohorju, ko je podjetnik Hieromin Gürtler ustanovil staro glažuto. Ustanovitelj Frajhajmske godbe, Simon Jurič, po rodu Čeh, je bil eden izmed delavcev z Dunaja, ki jih je najel Gürtler. Pozneje je Jurič kupil zgornje Freglovo posestvo v Frajhajmu. Z glažuto se je preselil na svojo kmetijo, kjer je leta 1827 ustanovil Frajhajmsko godbo. Z Juričeve kmetije izvira pet rodov glasbenikov, ki so igrali pri godbi, dva daljnja potomca igrata še danes. Ob ustanovitvi je bila večina godbenikov domačinov, ožjih sorodnikov. Tudi sedanji člani godbe so večinoma sorodstveno povezani. Od marca letos godba deluje samostojno kot Kulturno-umetniško društvo Frajhajmska godba, prej je delovala v okviru KUD-a Šmartno na Pohorju. Danes je v Godbi aktivnih 20 članov, med njimi je precej mladih. Pomladitev se je začela predvsem leta 2008, ko je vodenje prevzel sedanji kapelnik Matija Fifer. Z njegovim prihodom so se godbi priključili mladi godbeniki, ki obiskujejo glasbeno šolo. Prejšnji člani so bili namreč samouki. Godba redno nastopa v različnih krajih po Sloveniji. Letos aprila je pet dni gostovala v Bruslju in zaigrala v Evropskem parlamentu. Sodelujejo tudi na krajevnih prireditvah in pri mašah. Frajhajmska godba je ena izmed redkih godb, ki imajo v svojem programu mašne skladbe.
VIR: Tomaž Ajd, Informator
FOTO: Tjaša Brglez
POLETJE V MESTU
V Kavarni 3D v Slovenski Bistrici je v petek, 5. avgusta 2016, potekal zanimiv modni dogodek Poletje v mestu. Svoje unikatne izdelke so predstavili številni ustvarjalci. Ingrid Logar je predstavila unikatne čevlje in sandale, Urška Smole kvačkana oblačila, Irena Cmager nakit s kristalčki, Natalija Sinkovič kvačkan nakit. Rok Dragič je za prireditev izdelal sliko, ki so jo natisnili na majice. Dogodek je organizirala Ingrid Logar.
VIR: T. A., Informator
FOTO: Lidija Ajd Zafošnik
POVEČUJEJO KAPACITETE V KATOLIŠKEM VRTCU
V vrtcu Blaže in Nežica v Slovenski Bistrici imajo prostor še za štiri otroke, starejše od treh let
Po manj kot letu dni obratovanja Slomškovega katoliškega vrtca Blaže in Nežica v Slovenski Bistrici – svečano so ga odprli oktobra lani – se je število vpisanih otrok povečalo za več kot enkrat. Zaradi povečanega zanimanja staršev za vpis otrok v zadnjih mesecih, predvsem pa maja in junija, ko so objavili razpis za vpis, se je vodstvo vrtca odločilo, da bo povečalo kapacitete.
»V vrtcu je trenutno 45 otrok, razporejenih v treh skupinah, po razširitvi, od 1. septembra naprej, pa bo zaživelo pet skupin otrok,« je povedal Matija Tratnjek, župnik in prodekan bistriške župnije in dekanije ter ustanovitelj in direktor Zavoda sv. Jerneja, pod okriljem katerega Slomškov vrtec Blaže in Nežica deluje.
V ta namen so že povečali število strokovnega kadra. Od jeseni bo tako v vrtcu skupaj 13 zaposlenih, od tega pet vzgojiteljic, pet pomočnic (v vsaki skupini bosta po ena vzgojiteljica in ena pomočnica), direktor, kuharica in čistilka. Več pa bo tudi prostorov, namenjenih vrtcu. V teh dneh v skladu s predpisi ministrstva za šolstvo obnavljajo še preostale prostore, ki doslej v zgradbi niso bili namenjeni za uporabo vrtca. S preurejanjem bodo pridobili dve veliki in svetli igralnici, nekaj garderob za otroke pa bodo uredili tudi na račun zmanjšanja pisarne direktorja vrtca. Prostor v tem vrtcu tako lahko zdaj dobijo še štirje otroci, stari nad tri leta.
Primož Rajh, direktor zasebnega katoliškega vrtca v Slovenski Bistrici je prvo leto delovanja vrtca ocenil za uspešno: »Minulo prvo šolsko leto delovanja vrtca ocenjujem pozitivno, pri tem gre pohvala predvsem našemu strokovnemu kadru in pedagoški vodji Miheli Ekart. Stremimo k temu, da bi nadaljevali s konceptom, ki smo si ga zastavili na začetku delovanja, to pomeni dati v polni meri otrokom vse, kar potrebujejo.«
VIR: Irena Brdnik, Večer
FOTO: S preurejanjem nekdanje zbornice za vzgojiteljice bodo v vrtcu Blaže in Nežica uredili še eno veliko in svetlo igralnico za otroke (Irena Brdnik)
POLJČANE: OBNOVA ŽELEZNIŠKE PROGE KONČANA SEPTEMBRA
Predvidoma v začetku septembra naj bi bila končana obnova 1,4 kilometra dolgega odseka železniške proge od postaje v Poljčanah v smeri Maribora (na posnetku). Kljub temu da dela potekajo že od konca junija, cestni promet na relaciji Poljčane-Slovenska Bistrica poteka nemoteno. Nemoten je tudi železniški promet.
Konec avgusta, ko bodo dela prešla v zaključno fazo in bo v obnovi cestni prehod, bodo, kot pravi vodja projekta Dejan Jurkovič, zaposlen pri Javni agenciji za železniški promet Maribor, nastale ovire. Promet bo nekaj dni preusmerjen in ročno usmerjan. Jurkovič ocenjuje, da bo obnova železniške proge pripomogla k možnosti povečevanja obsega tovornega in potniškega prometa, vlaki pa bodo lahko tudi hitreje vozili (maksimalna hitrost je 120 km/h).
VIR: Nina Ambrož, Večer
FOTO: Igor Napast
Rodil se je košarkar BINE PREPELIČ
Bine Prepelič se je rodil 5. avgusta 2001 v Mariboru v športni družini očetu Ladu, judoistu in materi Dragani, atletinji. Odraščal je z bratom Dinom, judoistom.
Svojo košarkarsko pot je začel v domačem kraju, v košarkarski šoli Sanija Bečiroviča, največji zgled mu je bil bratranec Klemen Prepelič.
Za njegov kasnejši uspeh je bilo potrebno veliko truda in odrekanja, poleti ni bilo morja s prijatelji, saj je bil to čas za akcije v mlajših reprezentancah, tudi med letom je bilo treba usklajevati šolo in treninge. Ko se je njegova košarkarska pot začela odvijati bolj v profesionalno smer, je lahko šolske obveznosti opravljal z izpiti, to pa mu je olajšalo usklajevanje med šolo in treningi.
Leta 2018 je kot član slovenske mladinske reprezentance U18 na evropskem prvenstvu divizije A v Grčiji pomembno prispeval k ekipi, ki je dosegla izjemno 3. mesto.
Leta 2019 je podpisal svojo prvo profesionalno pogodbo z Domžalskim klubom Helios, nato pa je igral še za Škofjo Loko in Ilirijo.
4. avgusta 2022 je Bine odigral prvo tekmo za člansko reprezentanco Slovenije proti Nizozemski, v okviru priprav na Eurobasket 2022 in opozoril nase. Sedaj je stalni član reprezentance.
V sezoni 2022/2023 se je Bine selil v Belgijo, kjer je okrepil ekipo Spirou Charleroi.
Ob vseh košarkarskih obveznostih pa zmore Bine tudi obveznosti pri študiju športnega menedžmenta.
VIR: biografski-sb.si
VODNE KRIZE ŠE NI KONEC
Bistričani, na Teznem in v Kidričevem morajo še vedno po vodo k cisternam
Ptujčani torej lahko spet pijejo vodo iz mestnega vodovoda, saj so koncentracije alaklora v vodnjakih Skorba padle pod dovoljeno mejo.
Vodna kriza na Dravskem polju s tem seveda ni končana. Bistričani denimo, ki so prvi ostali brez vode za pitje in kuhanje, morajo še vedno (že peti teden) hoditi ponjo k cisternam. Enako se godi prebivalcem nekaterih naselij na Teznem in v Kidričevem. Analize vode dne 28. julija kažejo, da je bila v enem od šikolskih vodnjakov (ta napaja del bistrške občine) koncentracija alaklora še vedno 26-krat višja od dovoljene meje.
VIR: (tv), Večer
NA BOČU NOV RAZGLEDNI STOLP
Nad tisoč planincev iz Štajerske in Hrvatske se je danes udeležilo otvoritve dvajset metrov visokega jeklenega razglednega stolpa na “štajerskem Triglavu” – na Boču nad Poljčanami
Za planince okrog Boča je bil današnji dan velik praznik. Na mestu manjšega lesenega razglednega stolpa na vrhu Boča, katerega so med NOB uporabljali partizani za opazovalnico in katerega je zaradi tega okupator porušil, so z nadčloveškimi napori v izredno kratkem času (od aprila letos dalje) zgradili mogočen objekt − enega najlepših, kar so jih zgradili planinci ob pomoči gospodarskih in družbenih organizacij na Štajerskem.
Slavnostni govorniki so bili predsednik planinskega društva Poljčane Jože Hvala, podpredsednik ljudskega odbora Slovenska Bistrica Franc Kovačič in komandant slavne XIV. divizije, narodni heroj Luka Vidmar.
Z novega razglednega stolpa na Boču − veljal je okrog 6,5 milijona dinarjev − sega razgled čez precejšen del slovenske in hrvatske domovine, pa tudi preko meja do Gradca v Avstriji in do blatnega jezera na Madžarskem.
VIR: M. M. Večer
FOTO: Nov stolp na Boču (Večer)
Rodil se je novinar in ustanovitelj tednika Panorama BOJAN SINIČ
Bojan Sinič se je rodil 5. avgusta 1954 v Mariboru.
Obiskoval je osnovno šolo Angela Besednjaka v Mariboru in nato Gimnazijo Miloša Zidanška Maribor (sedaj II. gimnazija Maribor, op. ur.). Po maturi je študiral na Fakulteti za sociologijo, politične vede in novinarstvo (FSPN) v Ljubljani, kjer je leta 1978 diplomiral.
Od leta 1980‒90 je bil zaposlen v mariborski Metalni kot vodja informiranja, medijske komunikacije in stikov z javnostmi. Urejal je njihovo glasilo Naša tovarna ter interni radio.
Leta 1990 je pričel z izdajanjem časopisa ‘Panorama’ v občini Slovenska Bistrica, ki je bila najprej 14-dnevnik, nato tednik. Prva številka Panorame je izšla 8. decembra 1990. Kot glavni in odgovorni urednik ter lastnik časopisa je v 27. letih izdal 1330 številk časopisa, ki je beležil dogodke štirih občin – Slovenske Bistrice, Poljčan, Makol in Oplotnice. Bil je novinar in družbeni delavec, pronicljiv in kritičen opazovalec vseh dogajanj in uravnotežen zapisovalec in poročevalec. Vrsto let je bil sodelavec Radia Štajerski val ter Radia Maribor ter je na tak način poskrbel za medijsko prepoznavnost domačih krajev in ljudi.
Vodil in sodeloval je je pri mnogih odmevnih dogodkih: Direktor leta, Zlata vrtnica, Športnik leta, Forma Viva Makole in še mnoge druge.
V svojem domačem kraju Laporje je bil pobudnik in ustanovitelj mnogih društev in aktivnosti: Športnega društva, Turističnega društva, pevskega zbora v okviru Kulturnega društva, bil je član sveta krajevne skupnosti (KS), aktivno je bil udeležen v vojni za Slovenijo. Kot novinar je bil vsa leta vključen v delovanje Društva novinarjev Slovenije, posebej aktivno je deloval v aktivu urednikov tovarniških in občinskih časopisov.
Bil je tudi športnik in športni novinar, dolgoletni sodelavec ‘Sportskih novosti’ iz Zagreba (Hrvaška) in športni delavec v občini Slovenska Bistrica, kjer je dolga leta vodil predsedstvo Občinske športne zveze.
Njegova dobrodelna naravnanost je botrovala k temu, da je bil med ustanovnimi in zelo aktivnimi člani bistriškega Lions kluba.
Ustanovil in vodil je neformalno združenje novinarjev ‘Klun’, ki je dajalo težo in pomen posameznim dogodkom iz lokalnega okolja.
Užival je velik ugled v strokovni novinarski javnosti in njegov prispevek k razvoju objektivnega novinarstva ter nasploh v širšem družbenem dogajanju je neprecenljiv in trajen.
Bojan Sinič je umrl 22. februarja 2018 v Laporju.
VIR: biografski-sb.si
ZAČELI SO GRADITI GASILSKI DOM NA SPODNJI POLSKAVI
Gasilski dom, ki so ga začeli v središču vasi Spodnja Polskava graditi 5. avgusta 1912 in ga slovesno odprli 16. 8. 1913, je ob obletnici leta 2022 dobil novo, osveženo podobo. Gre za edinstven gasilski dom, saj se razprostira čez strugo potoka.
VIR: Spodnjepolskavsko poletje
FOTO: Obnova gasilskega doma leta 2022 (Spodnjepolskavsko poletje)
Umrl je soustanovitelj spodnjepolskavskih gasilcev JAKOB GLASER
Jakob Glaser se je rodil leta 1860 na Spodnji Polskavi.
Bil je ugledni spodnjepolskavski gospodar, soustanovitelj domačih gasilcev in porotnik okrožnega sodišča v Mariboru.
Poročen je bil z Marijo Glaser, rojeno Hrastnik.
5. avgusta 1904 je popravljal studenec. Med delom se je zrušila podpora in drog podpore ga je udaril po glavi tako močno, da je obležal mrtev.
VIR: biografski.sb.si
Rodila se je knjigarnarka in založnica ROSA PITSCHL
Rosa Pitschl se je rodila 5. avgusta 1861 v Slovenski Bistrici. Oče je bil pečar in lončar. Na steni njene rojstne hiše na Glavnem trgu (danes Trg svobode, stavba zraven TIC-a, op. ur.) je imela lončarska družina njenega očeta vgrajeno pečnico (znak obrti), ki je vidna še danes. V Slovenski Bistrici je delovala od konca 19. stoletja do 2. svetovne kot lastnica knjigarne in založnica.
Svoj lokal je imela v sedanji Kolodvorski ulici (v hiši levo od sedanje trgovine Strnad, op. ur.). Tudi po drugi svetovni vojni je bila tukaj papirnica. Bila je ena najpomembnejših založnic Avstro-Ogrske monarhije. Sama se sicer s fotografijo ni ukvarjala, je bila pa založnica številnih slovenjebistriških razglednic, ki so jih posneli bistriški in drugi fotografi, med njimi eden najpomembnejših fotografov pred 1. svetovno vojno in po njej Franz Erben.
S svojimi izdajami razglednic Slovenske Bistrice in okolice je pomembno prispevala k ohranitvi zgodovinske podobe mesta in okolice v tistih časih.
Bila pa je zelo pronemško usmerjena. O tem priča tudi podatek (po pogovoru s starejšimi Bistričani, op. ur.), da ni prenesla niti, da bi se otroci, čeprav slovenski, med igro na ulici pogovarjali slovensko in jih je v takem primeru takoj razgnala.
Rosa Pitschl je umrla 17. decembra 1943 v Slovenski Bistrici, kjer je tudi pokopana.
VIR: biografski-sb.si
Rodil se je duhovnik in čitalničar JOSIP DROBNIČ
Josip Drobnič se je rodil 18. aprila 1812 pri Sv. Emi ob Sotli.
Po duhovniškem posvečenju leta 1839 je kaplanoval v raznih krajih, med drugim tudi v Slovenski Bistrici.
Pisal je pesmi, sestavil precej obsežen ‘Ilirsko-nemačko-talianski mali rečnik’ (1846−49), leta 1850 ustanovil tednik ‘Slovenska čbela’ ki je bil prvi leposlovno poučni časopis v slovenskem jeziku, v Celju je ustanovil čitalnico in izdal ‘Slovensko-nemško-talianski’ in ‘Taliansko-nemško-slovenski besednjak’ (1858).
Josip Drobnič je umrl 5. avgusta 1861 v Gradcu (Avstrija).
VIR: biografski-sb.si
