
5. marec
Danes goduje JANEZ
Tako ime Ivan kot Janez izhajata iz grškega imena Ιoχαννης (Johánnês), Ιωαννης (Jôánnês), to pa iz hebrejskega Jehohannan, skrajšano Johann z nekdanjim pomenom »Jahve (to je Bog) je milostljiv, se je usmilil«. Ime je torej teoforično (to je, da ima sestavino Bog) in so ga prvotno dajali v zahvalo Bogu, ki jim je dal dolgo pričakovanega otroka.
Moške različice imena: Anže, Anžej, Džek, Džon, Džoni, Džani, Hanžek, Ivan, Ivo, Jan, Janča, Janče, Janček, Janči, Jane, Jena, Janej, Janek, Janeslav, Janež, Jani, Janik, Janislav, Janko, Jano, Janos, Janoš (značilno je pri Prekmurcih), Januš, Janž, Janža, Janže, Johan, Jovica, Jovo, Vanek, Vanja, Vanjo, Vanč, Žan, Žani, Žanko.
Ženske različice imena: Iva, Ivana, Ivanka, Jana, Janja, Vanja, Žana.

5. marec
SVETOVNI DAN VARČEVANJA Z ENERGIJO
5. marec je svetovni dan varčevanja z energijo, ki je namenjen ozaveščanju o potrebi po zmanjšanju porabe energije z racionalnim in trajnostnim pristopom. Tako praznujemo svetovni dan energetske učinkovitosti z namenom razmisleka in ozaveščanja o pomenu racionalne rabe energije v dobro vseh nas.

GRAJSKI PARK ZAPRT DO 20. MARCA
V grajskem parku v Slovenski Bistrici so konec februarja 2020 začeli obrezovati drevesa. Namen je čim dlje ohraniti ta najstarejši gabrov drevored v tem delu Evrope, katerega začetki segajo v drugo polovico 16. stoletja. Med izvajanjem del je bil do 20. marca 2020 park zaradi varnosti zaprt.
Gabrov drevored je bil nazadnje obrezan leta 1994, ko so z rezjo zelo močno posegli v videz drevoreda. Od takrat so se na drevesih razvili novi poganjki, ti so prav na mestih, kjer izraščajo, izjemno krhki. “V sedanjem obrezovanju največ pozornosti namenjamo čiščenju in redčenju krošenj pri starejših drevesih in oblikovanju krošenj pri mlajših. Zlasti se odstranjujejo suhe in neperspektivne veje. Mestoma se tudi razbremenijo vrhovi, ki bi utegnili biti potencialno nevarni za morebiten vetrolom, žledolom ali težji sneg,” je pojasnil Modest Motaln, vodja urejanja javnih površin pri Komunali Slovenska Bistrica in dodal, da gre za redno vzdrževanje, po njegovih besedah strokovno obrezovanje drevoreda izvajajo skladno z evropskimi navodili za obžagovanje dreves.
VIR: Tomaž Ajd, Štajerc
FOTO: Obrezovanje gabrovega drevoreda (arhiv Komunale Slovenska Bistrica)

MATER JE MED PREPIROM ZADAVILA S PASOM
Triinšestdesetletna ženska je v petek v stanovanjski hiši v naselju Ošelj pri Slovenski Bistrici vzela življenje svoji 88-letni materi. Reševalce je osumljena poklicala sama, preiskovalna sodnica je zoper njo odredila pripor
Prizorišča družinske tragedije, ki se je v petek zgodila v naselju Ošelj v občini Slovenska Bistrica, včeraj ni bilo težko najti. Nanj je na koncu naselja opominjal okoli drevesa navit policijski trak, s katerim so kriminalisti med preiskovanjem zločina zaprli dostop do skromne hiške na naslovu Ošelj 11. V njej je v petek dopoldne po naših podatkih nasilne smrti umrla 88-letna Ivanka D. Nesrečni ženski je življenje vzela njena 63-letna hči Ivica K., smo izvedeli neuradno.
Da sta se z materjo sprli, je osumljena prijavila sama. “V petek okoli 11. ure je 63-letna ženska iz okolice Slovenske Bistrice poklicala na interventno številko 112 in povedala, da je med prepirom od sebe odrinila znano žensko osebo in ta si je med padcem poškodovala glavo, zaradi česa ne diha,” je na včerajšnji tiskovni konferenci pomočnik vodje mariborskih kriminalistov Andrej Kolbl razložil, kaj je osumljena uboja povedala reševalcem. Nujna ekipa medicinske pomoči je na prizorišču ugotovila, da je ženska umrla nasilne smrti, in o tem nemudoma obvestila policijo. Sodna obdukcija in kriminalistična preiskava sta pokazali, da je ženska umrla zaradi davljenja, je razkril Kolbl. Na kak način je hči zadavila mater, Kolbl ni hotel odgovoriti, od virov blizu policije pa smo neuradno izvedeli, da je je Ivica K. med prepirom materi zategovala pas okrog vratu, nakar jo je domnevno še udarila s polenom po glavi.
Z iskanjem osumljene policisti niso imeli veliko dela. Počakala jih je na prizorišču in se jim predala. Odpeljali so jo v pridržanje, v nedeljo pa privedli pred preiskovalno sodnico, ki je sledila zahtevi tožilstva in zoper Ivico K. odredila pripor. Kriminalisti jo bremenijo kaznivega dejanja uboja, za kar je predpisana kazen od petih do petnajstih let zapora.
Domačine je dogodek šokiral. Nikomur ni jasno, kaj bi lahko šlo narobe med materjo in hčerjo, saj sta bili po njihovem vedenju vedno v dobrih odnosih. V petek so slišali reševalne sirene, a do včerajšnjega dne niso vedeli, da je 88-letnica umrla nasilne smrti, kaj šele, da ji je življenje vzela lastna hči, upokojena medinska sestra iz Nove Gore nad Slovensko Bistrico. Petkova tragedija pa ni edina, ki je doletela družino. Dva tedna pred ubojem 88-letnice se je tragično končalo tudi življenje njenega sina Stanka D. Moški si je po besedah sosedov življenje vzel sam. S plinsko pištolo se je ustrelil v avtomobilu na dvorišču hiše, v kateri sta živela skupaj z materjo. Ali sta samomor in uboj kakorkoli povezana, ni znano.
VIR: Vesna Lovrec, Večer
FOTO: V tej hiši sta se v petek zjutraj mati in hči zapletli v hud prepir (Vesna Lovrec)

REDNI OBČNI ZBOR PGD SLOVENSKA BISTRICA
Člani Prostovoljnega gasilskega društva Slovenska Bistrica so se v soboto, 5. marca 2016, v svojem gasilskem domu sešli na rednem občnem zboru.
Prisluhnili so poročilu o delovanju društva v letu 2015 in sprejeli načrt dela za letos. Na zboru so zaslužnim članom podelili tudi priznanja. Podpisali so tudi listino o pobratenju s DVD iz Cirkvena (HR)
VIR: Studio Bistrica
FOTO: Edvard Grobler

VELIKONOČNA DELAVNICA PISANIC
Po tradiciji so v velikonočni košari vedno šunka, pisana jajca, vino, hren….
Za uvod v praznike so na gradu v soboto, 5. marca, 2016, ob 9. uri barvali velikonočne pisanice. Našemu vabilu se je prijazno odzvala gospa Frančiška Šafarič – Beba, ki je udeležence poučila o poslikavi s slovenskimi narodnimi motivi in drugimi vzorci, ki so značilni predvsem za Štajersko. Delavnica je bila namenjena starejšim otrokom in odraslim. Pisanica je lahko tudi zelo lepo darilo.
Delavnica je trajala od 9.00 do približno 12. ure in je bila plačljiva. Cena delavnice je bila 10 € na osebo (material so priskrbeli organizatorji, udeleženci so zraven prinesli samo zelo tanke čopiče …).
VIR: Silvo Husu, Grajski stolpec, Tednik Panorama
FOTO: Frančiška Šafarič – Beba (Grajski stolpec)

Umrla je druga Titova žena HERTA HAAS
Herta Haas se je rodila 29. marca 1914 v Slovenski Bistrici avstrijskima staršema očetu Henriku Hassu, odvetniku, esperantistu in poliglotu, ki je pred 1. svetovno vojno delal kot odvetnik v Slovenski Bistrici in materi Priski.
Po maturi v Mariboru leta 1933 je nato v Zagrebu (Hrvaška) končala ekonomsko fakulteto in se kmalu zatem vključila v narodnostno in revolucionarno gibanje. Njeno politično udejstvovanje se je začelo že v letu 1932, članica Komunistične partije Jugoslavije (KPJ) pa je postala leta 1936. Med leti 1938−41 je bila kurirka Centralnega komiteja (CK) KPJ. Kmalu po začetku druge svetovne je bila dve leti zaprta v ustaškem zaporu. Od aprila do decembra 1943 je bila pri Vrhovnem štabu NOB, nato pa v Sloveniji do septembra 1944 članica Okrajnega komiteja Komunistične partije Slovenije (OK KPS) za Belo krajino in do junija 1945 načelnica propagandnega oddelka pri Glavnem štabu Narodnoosvobodilne vojske in partizanskih odredov Slovenije (GŠ NOV in POS).
Po osvoboditvi je delala v Ministrstvu za industrijo Ljudske republike (LR) Hrvaške in bila nato sekretarka gospodarskega sveta vlade Federativne ljudske republike Jugoslavije (FLRJ) in svetnica generalnega direktorja zveznega zavoda za gospodarsko planiranje.
Leta 1937 se je v Parizu (Francija) srečala z Josipom Brozom Titom. Dobro leto za tem sta se poročila. Herta je bila druga žena kasnejšega maršala in predsednika Jugoslavije. Maja leta 1941 se jima je v zakonu rodil sin Aleksander − Miša, tega leta sta se tudi ločila.
Herta Haas je nato živela v Zagrebu, umrla pa je 5. marca 2010 v Beogradu (Srbija). Na lastno željo je pokopana na pobreškem pokopališču v Mariboru.
VIR: biografski-sb.si

NESREČA MOTORISTA
B. H. iz Spodnje Polskave, se je v danes ob 16.30 peljal z motornim kolesom Suzuki po Zidanškovi ulici v Slovenski Bistrici. Zaradi premajhne varnostne razdalje je trčil v spredaj vozečega motorista M. K. iz Zgornje Bistrice. M. K. je padel in se hudo poškodoval.
VIR: Večer

ŠMARTNO NA POHORJU — DANES IN JUTRI
Kam peljejo slabe ceste?
Najnižje je Spodnje Prebukovje, Ruška koča je najvišje – 160 kilometrov makadamskih cest
V krajevni skupnosti Šmartno na Pohorju, kjer se bo drugi krajevni samoprispevek iztekel čez dobro leto, zberejo mesečno 40 tisočakov krajevnega samoprispevka in ga 80 odstotkov namenijo za gradnjo, rekonstrukcijo in vzdrževanje cest. »Prav slaba cestna infrastruktura je največji problem. Iz Slovenske Bistrice do centra krajevne skupnosti je cesta sicer urejena in devet kilometrov te poti je asfaltirane, tako dobro je urejenih tudi 3500 metrov lokalnih cest na našem koncu, ostale poti, teh pa je 160 kilometrov, ki povezujejo devet vasi krajevne skupnosti, pa so še makadamske. Letos bi zato Šmarčani radi asfaltirali cesti v Kalše in Bojtino, če bo denar morda v Smrečno,« predstavlja cestne načrte Irena Purg, tajnica krajevne skupnosti Šmartno na Pohorju.
»Ljudje so zaposleni večinoma v Slovenski Bistrici, imamo trgovino, tu deluje temeljna organizacija kooperantov, imamo pošto, bencinski servis, osemletko obiskuje 140 otrok in v vse večjem številu po končanem šolanju ostajajo doma. Trikrat tedensko pride sem gor tudi zdravnik.«
V krajevni skupnosti Šmartno na Pohorju imajo tačas 107 čistih kmetij, 75 je polkmetov, veliko je na Šmartnem tudi upokojencev, ki se zbirajo v svojem društvenem prostoru. Za tako srečevanje prostor sicer ni najbolj primeren, a vprašanja prostorov za društvene dejavnosti niti ne načenjajo preveč naglas. Ko se v kraju kaj dogaja, je to v dobrih deset let stari osnovni šoli, kjer je Za vse, ki to želijo. dovolj prostora.
VIR: Slavica Pičerko, Večer
FOTO: Irena Purg (Večer)

NOV ŽENSKI PEVSKI ZBOR
Samoupravne in družbenopolitične organincije v KS Slovenska Bistrica pripravljajo skupno osrednjo proslavo ob dnevu žena. Proslava je namenjena predvsem vsem tistim ženam, ki niso zaposlene in ne bodo deležne pozornosti v TOZD, borkam, ki jih je na območju KS 110, in kmečkim im ženam.
Podobno proslavo, ki je izredno uspela, so Bistričani pripravili že lani, zato tudi letos ne nameravajo odstopiti od ustaljenega programa. Na lanski proslavi, kier so se te žene prvič srečale, je vznikla ideja o ustanovitvi ženskega pevskega zbora. Da ni ostalo le pri besedah, bo pokazala letošnja proslava, ko se bo pevski zbor tudi prvič predstavil z lastnim programom pred svojimi vrstnicami. Proslava dneva žena s kulturnim sporedom bo v domu kulture. Po programu bo skromna pogostitev.
VIR: G. J., Večer

MLADINA ZA 8. MAREC V SLOVENSKI BISTRICI
V Slovenski Bistrici pripravlja vrsta mladinskih aktivov proslave ob 8. marcu, dnevu žena. Tako bodo pripravili v mladinskih aktivih Center, Visole, Impol, Zgornja Ložnica, Videž, Oplotnica in Cigonca tradicionalni celovečerni program. Posamezni aktivi bodo obiskali bolne žene in partizanske mame na domovih in jim izročili simbolična darila.
VIR: B., Večer

DOBILI BODO TELEFON
Občina Spodnja Polskava—Pragersko dobi telefon. Odobren je kredit za napeljavo telefona na občino Sp. Polskava.
VIR: Mariborski večernik Jutra

POSOJILNICA DAROVALA DRUŠTVOM
Posojilnica v Slov. Bistrici je darovala slovenjebistriškemu gasilnemu društvu 2.000 Din, gas. društvu v Zg. Bistrici 800 Din. Rdečemu križu 200 Din in meščanski šoli 3000 Din. Okoli 6000 Din podpor je izplačala posojilnica iz lanskega proračuna raznim društvom, tukaj in v okolici.
VIR: Mariborski večernik Jutra

POGORELO GOSPODARSKO POSLOPJE JOŽEFA LAHA
V soboto zvečer, 5. marca, je pogorelo gospodarsko poslopje Jožefa Laha. Ogenj je moral biti podtaknjen, ker je isti večer začelo goreti tudi ob seniku oddaljene Samasturjeve domačije. Tam je požigalec podtaknil ogenj v snop slame. Ker je zadnje tedne večkrat zagorelo na Zgornji Polskavi in je nepridiprav napovedal, da bo kuril tudi v ravnini, so Spodnjepolskavčani začeli postavljati nočne straže.
VIR: Mirko Munda: Spodnja Polskava in njena stoletja, str. 197
FOTO: Lahova domačija na Spodnji Polskavi (Album Mirana Laha)
