6. februarja se spominjamo rojstva pisateljice Erne Starovasnik (rojene Potočnik), izjemne literarne ustvarjalke, ki je znala iz vsakdanjega življenja stkati zgodbe, polne topline, hrepenenja, tihe moči človeka, pa tudi bolečine. Rodila se je v Celju, kjer je obiskovala osnovno šolo in končala tri razrede tedanje meščanske šole. Njena mladost je bila tesno povezana s Hošnico pri Laporju, kjer je živela pri materinih starših, družini Potočnik.
Življenje jo je – kakor mnoge njene literarne junake – vodilo po poti ljubezni. Ta jo je najprej ponesla v Lušečko vas, kasneje pa v Zgornje Poljčane, kjer je ustvarjala in živela kot gospodinja ter mati devetih otrok. Pisala je takrat, ko je v hiši zavladal mir – pozno zvečer, v urah, ki so bile namenjene le besedi in misli.
Njena literarna pot je bila bogata in razvejana. Objavljala je v številnih slovenskih časopisih in revijah: Družinskem tedniku, Mladini, Vestniku, Pionirskem listu, Pavlihi, Kmečkem glasu, Anteni in drugod. Najpogosteje je objavljala krajše prispevke in črtice, njeno prvo daljše leposlovno delo je bila povest Ukradena mladost. Sledila so še dela Oveneli nageljni, Odločilno leto in Plačani računi, Spomeniki na tujem, Regratova lučka ter Zibka pa teče. Posebno mesto ima pravljica Topli potok, namenjena najmlajšim bralcem.
Vsa leta je bila Erna Starovasnik zvesta literarna sodelavka Kmečkega glasa, veliko pa je objavljala tudi v Večeru, Vestniku, reviji Otrok in družina ter Metalurgu, mesečniku tovarne Impol, kjer je z občutkom pisala o delavskem človeku.
Za najmlajše je ustvarjala v Cicibanu, mladim je v Anteni pod psevdonimom Gospodinja 56 svetovala o odraščanju in ljubezni, v Pavlihi se je podpisovala z imenom Kislica, kriminalne zgodbe za odrasle pa je podpisovala z imenom E. Star. Poleg objavljenih del je za seboj pustila tudi številne neobjavljene pesmi, črtice in novele.
Njena dela so zrcalo resničnega življenja. V njih se odraža neizmerna ljubezen do ljudi, družine in domovine. Snov iz vsakdanjosti je znala oplemenititi z besedo in jo bralcu približati neposredno in doživeto. V vsaki njeni zgodbi spregovori človek – z lepimi, pa tudi težkimi življenjskimi izkušnjami. Tudi lastne bolečine in preizkušnje je vtkala v tenkočutne literarne izpovedi, polne nežnosti, hrepenenja, ustvarjalne sle in čuteče skrbi za prihodnost svojih in vseh, ki so v njenih zgodbah našli košček sebe.
V letošnjem letu je Občina Poljčane namenila sredstva tudi za obnovo hiše, v kateri je živela in ustvarjala Erna Starovasnik v Zgornjih Poljčanah. Objekt bo namenjen ohranjanju in interpretaciji kulturne dediščine ter predstavitvi življenja in dela pisateljice. V prihodnjem letu bo namreč minilo 50 let od njenega zadnjega slovesa. Natalija Stegne
