7. april
Danes goduje DARKO
Ime Darko je po eni teoriji s pripono -ko podaljšana skrajšana oblika imena Božidar (Božidarko), po drugi teoriji pa je ime možno razlagati tudi iz imena Darij ali pa naravnost iz besede dár »darilo«.
Moške različice imena: Darč, Darče, Dare, Dario, Darijo, Darjo, Darislav, Daro, Daromir, Daroslav.
Ženska različica imena: Darka.
7. april
SVETOVNI DAN ZDRAVJA
Generalna skupščina Svetovne zdravstvene organizacije (WHO), ki je bila ustanovljena leta 1948, je 7. april določila za svetovni dan zdravja. Vsako leto se v želji po večjem osveščanju javnosti na ta dan izpostavi določeno temo s področja zdravja.
17. BISTRIŠKI TEK
Javni zavod za šport Slovenska Bistrica je pod pokroviteljstvom Občine Slovenska Bistrica v nedeljo, 7. aprila 2019, izvedel 17. Bistriški tek. V različnih kategorijah je skupaj nastopilo okoli 900 tekačev in tekačic. Za še posebej množično udeležbo so poskrbeli najmlajši, en krog na stadionu je preteklo okoli 300 otrok iz enot Vrtca Otona Župančiča Slovenska Bistrica.
Učenci in učenke so se pomerili v štirih kategorijah. V ospredju je bil najdaljši tek, ki šteje za Štajersko – Koroški pokal. Pri moških je lansko zmago ubranil Matej Šturm, v ženski konkurenci pa je slavila Berny Čeplak Poznič. Član Atletskega društva Slovenska Bistrica je progo pretekel v času dobrih 33 minut, predstavnica Slovenske vojske pa je za 10 km potrebovala nekaj manj kot 42 minut.
Občinstvo je znova navdušila najstarejša udeleženka Kazimira Lužnik. Na Medobčinskem prvenstvu v štafetnem teku je tekmovalo 14 ekip, najhitrejši čas je postavila moška ekipa AD Slovenska Bistrica. Tudi v družinskem teku se je pomerilo 14 ekip, zmagala je družina Novak.
Prireditev je letos štela tudi za državno veteransko prvenstvo. Pri moških je bil najhitrejši Aleš Žontar (ŠD Nanos, Podnanos), pri ženskah pa Berny Čeplak Poznič.
VIR: Studio Bistrica
FOTO: Tjaša Brglez
TRADICIONALNI CVETNI PETEK
7. aprila 2017 je v Slovenski Bistrici potekal že 71. tradicionalni kramarski sejem, poimenovan Cvetni petek. Sejemski prostor je tudi letos obsegal tri lokacije: mestne ulice, prostor na dvorišču nekdanjega podjetja Crouzet in grajsko dvorišče. Prireditelji, Krajevna skupnost Pohorskega odreda Slovenska Bistrica, Medobčinska turistična zveza Slovenska Bistrica in Zavod za kulturo Slovenska Bistrica, so dogodek poimenovali Cvetni petek – Pozdrav pomladi. Stojnice so se šibile pod lesenimi izdelki, butarami, suhim sadjem, zelenjavo, mesnimi izdelki, oblačili in obuvali. Ob vsem dogajanju v gradu in v njegovi okolici so letos prvič v prostorih grajske vinoteke izvedli tudi vinsko-kulinarični dogodek Okusi Pohorja v organizaciji Društva vinogradnikov Ritoznoj in Konzorcija Ritoznojčan. Glede na tradicijo obrtništva v slovenskobistriških krajih so v goste povabili uspešne in ustvarjalne ljudi. Na motivacijskem srečanju in ob odprti debati so se srečali z Mitjo Goljarjem iz televizijske oddaje Štartaj Slovenija.
VIR IN FOTO: Tomaž Ajd, Informator
ODPRLI VARSTVENO-DELOVNI CENTER
7. aprila 2008 so v Slovenski Bistrici odprli Varstveno-delovni center Polž. V novih prostorih, ki so v Kolodvorski ulici, bo bivalo 25 varovancev, starih nad 20 let. Objekt, velik 830 kvadratnih metrov, je zgradil bistriški Bigrad, v njem so delavnici za tekstilni in likovni program, razstavišče, prodajni prostor, jedilnica, mizarska delavnica, sanitarije in prostori za vzgojitelje. Direktor Bigrada Danilo Brumec je povedal, da vrednost naložbe znaša milijon evrov, prostori pa bodo v najemu 20 let. Včerajšnje slovesnosti se je udeležila ministrica za delo, družino in socialne zadeve Marjeta Cotman. Povedala je, da je današnji dan izjemen, kajti VDC Polž Maribor je dobil kar tri nove objekte v enotah Maribor, Šentilj in Slovenska Bistrica. Cotmanova je dejala, da se lahko od drugačnih veliko naučimo: strpnosti in sprejemanja. Na slovesnosti je govorila tudi županja Irena Majcen in poudarila, da odprtje novega centra ni pomemben dogodek le za bistriško občino, ampak tudi za sosednje lokalne skupnosti. Po odprtju bistriškega centra je ministrica za delo obiskala Dom dr. Jožeta Potrča Poljčane, kjer je govorila o nalogah s področja varovanja in bivanja starejših ljudi. Dejala je, da je ministrstvo razpisalo koncesijo za 1800 novih postelj za starejše.
VIR: Zdenko Kodrič, Večer
EDEN MRTEV, DVA POŠKODOVANA NA SPODNJI POLSKAVI
V hudi prometni nesreči, ki se je 7. aprila 2005 ob pol petih popoldne pripetila na regionalni cesti Slovenska Bistrica-Ptuj na Spodnji Polskavi, je ena oseba izgubila življenje, dve pa sta bili hudo poškodovani. Podrobnosti nesreče do zaključka redakcije še niso bile znane, z Obveščevalno-komunikacijskega centra v Mariboru pa so nam sporočili, da sta trčila osebna avtomobila s slovenjgraškimi in hrvaškimi registrskimi oznakami. Cesta je bila zaradi nesreče dalj časa popolnoma zaprta.
VIR: čk, Večer
FOTO: Prizorišče prometne nesreče (Večer)
PRVA NAGRADA NA PRAGERSKO
Nogometaši Drave so z 2:0 ugnali Maribor in ga izločili iz lige za prvaka. Primorje je zanesljivo s 3:1 premagalo Muro. Vodilna Gorica je v Celju proti drugouvrščenemu Publikumu igrala 1:1. V angleškem prvenstvu sta se Birmingham in Tottenham razšla brez zmagovalca (1:1), Aston Villa je s 3:0 slavila na gostovanju v Newcastlu. Werder je doma z 1:2 izgubil proti Stuttgartu, Arminia je z 1:0 premagala Bayer Leverkusen.
En udeleženec je pravilno napovedal pet razpletov tekem. Prvo nagrado tako dobi Igor Romih, Prvomajska 13, 2310 Slovenska Bistrica. Pet udeležencev je pravilno napovedalo po štiri razplete tekem, zato je o nagradah odločil žreb. Drugo nagrado dobi Zoran Tričković, Ob železnici 8, 2331 Pragersko, tretjo pa Erika Lipičnik, Gunduličeva 10, 2000 Maribor. Čestitamo!
Izžrebanci lahko dobijo nagrade pri Zvonetu Vodušku ali se z njim po telefonu (02/23 53 312, ob četrtkih in petkih med 7. in 10. uro) dogovorijo o prevzemu. Odgovore za naslednji krog nagradne igre (upoštevali bomo le pravilno izpolnjene kupone z eno napovedjo pri vsakem paru) pošljite na naslov Večer, 2504 Maribor, s pripisom Za nagradno igro (najkasneje do 8. aprila). Upoštevali bomo dopisnice, ki bodo pravočasno oddane po pošti (poštni žig), dopisnic ne morete oddati pri našem varnostniku.
VIR: Večer
JEKLOTEHNA ZAČELA PRODAJO IMPOLOVIH IZDELKOV
Na današnji dan, 7. aprila 1993, so v Večeru objavili oglas:
Lahko dosegljiva lahka kovina
V sodelovanju z edinim slovenskim proizvajalcem polizdelkov iz aluminija, IMPOLOM iz Slovenske Bistrice, smo za vas pripravili stalen asortiman mesečnega proizvodnega programa polizdelkov iz aluminija:
– pločevine
– trakove
– folije
– cevi
– palice
– profile
Na voljo so vam najkrajši možni dobavni roki in svetovanje o tehnološki obdelavi.
JEKLOTEHNA Maribor d. d.
PRODAJNI CENTER SLOVENSKA BISTRICA
VIR: Večer
SKALJENI SAMOUPRAVNI ODNOSI V BISTRIŠKI PRESKRBI
Vsak po svoje
Člani komiteja občinske konference ZKS Slovenska Bistrica so skupno z vodilnimi delavci temeljnih organizacij združenega dela Veleprodaja in Maloprodaja Poljčane ter s predstavniki organizacij v kolektivu in krajevni skupnosti ocenili družbenopolitične in samoupravne razmere v na novo organiziranih TOZD.
Ugotovili so, da so v temeljnih organizacijah, ki sodita v delovno organizacijo Preskrba Slovenska Bistrica, samoupravni odnosi skaljeni in šibki. Razgovora se je udeležil tudi sekretar medobčinskega sveta ZKS Maribor Milan Kneževič, ki je komunistom in vodilnim delavcem rekel, da morajo opredeliti vlogo ZK, poostriti delovne odgovornosti in se odločiti za enotno in skupno pot reševanja sedanjih šibkih samoupravnih odnosov.
VIR: zk, Večer
STUDENICE PRI POLJČANAH
Ne le za duševno, ampak tudi za telesno hrano svojih najsiromašnejših šolarjev skrbi studeniško učiteljstvo. Tako je dobivalo od 15. januarja do 8. marca 20 najpotrebnejših učencev vsak dan po četrt litra mleka in kos domačega kruha. Akcijo so omogočili šoli naklonjeni kmetje in farani, ki so darovali 23 hlebov domačega kruha v naturi in nekaj denarja; nekaj pa je prispevala tudi občina.
VIR: Večernik
POLJČANSKE NOVICE
Majhno delavnico za ponarejanje kovancev so, kakor poroča današnje »Jutro«, odkrili pri Maksu Dreu v Kočni pri Poljčanah. Tamkaj so našli tudi več ponarejenih kovancev po 10 din. Maks in njegov brat Rudolf Dreo sta bila izročena sodišču.
VIR: Mariborski večernik Jutra
AVTOMOBILSKA NEZGODA
7. aprila 1926 popoldan se je vračal z velikonočnega izleta iz Ljubljane praški advokat g. dr. Adalbert Štern. Ko je njegov avto, v katerem se jo vozila tudi soproga, privozil iz Slovenske Bistrice, je na ovinku povozil nekega blciklista, ki se je takoj onesvestil, ker je močno padel na tla in se poškodoval. Bistriški orožniki so dr. Sterna, takoj aretirali in odpeljali na mariborsko okrožno sodišče, ki pa ga je izpustilo. Kdo je zakrivil nesrečo, se še ni ugotovilo.
VIR: Tabor
Rodila se je učiteljica JOŽA AMBROŽ
Joža Ambrož se je rodila 7. aprila 1925 na Ptuju, stanovala je v Slovenski Bistrici.
Že v osnovni šoli se je odločila, da bo učiteljica. Po koncu 2. svetovne vojne se je zaposlila na Gozdni upravi. kasneje na Narodni banki, kjer so ji ponudili štipendijo za študij ekonomije. Vendar je po končani gimnaziji ponudbo zavrnila in se odločila za pedagoški študij v Ljubljani in postala profesorica slovenščine in ruščine.
Že v času študija je poučevala slovenščino na Srednji tehniški šoli v Ljubljani in prevajala. Po študiju pa se je zaposlila na Osnovni šoli bratov Kamenškov na Studencih v Mariboru.
Med poletnimi počitnicami, ko je bila vzgojiteljica v počitniški skupini v Punatu (otok Krk, Hrvaška), je njeno delo z otroki in poseben pristop opazil takratni ravnatelj Gimnazije Miloša Zidanška (danes II. gimnazija Maribor, op. ur.). Povabil jo je, da začne učiti na gimnaziji. Tako je leta 1958 začela poučevati slovenski jezik s književnostjo in ruski jezik.
Nadaljevala je s svojim posebnim pristopom do poučevanja, najpomembnejše se ji je zdelo, da pritegne pozornost dijakov. Zato je pri poučevanju slovnice na tablo pisala neumnosti in zato je pri književnosti odlomke iz knjig včasih kar odigrala. Tako je v učencih zbudila zanimanje za snov. Organizirala je sobotne potepe s kolesom in razne izlete. Na tak način je v dijakih razvijala kolektivni duh.
Na gimnaziji je prevzela vodenje pevskega zbora. Veliko so nastopali in se udeleževali pevskih revij. Zbor je vodila več kot deset let, dokler ni iz Beograda (Srbija) prišla direktiva, da lahko zbor vodijo samo tisti z glasbeno izobrazbo in Joža se je umaknila.
Leta 1973 so jo za svojo vodjo povabili fantje, ki so se organizirali v Oktet Gimnazije Miloša Zidanška, ki se je kasneje preimenoval v Mariborski oktet. Joža Ambrož je bila vodja okteta vse do leta 1977.
Na šoli je prevzela tudi vodenje dramske sekcije.
Leta 1981 se je zaradi bolnega očeta upokojila.
Nazadnje je delovala v Operi Slovenskega narodnega gledališča (SNG) Maribor. Tam je petnajst let posodabljala operna besedila, operete, muzikale in prevajala iz ruščine in nemščine.
Joža Ambrož je umrla 13. oktobra 2015 v Slovenski Bistrici.
VIR: biografski-sb.si
Rodil se je stenograf FRANCE SKOBL
France Skobl se je rodil 7. aprila 1877 na Spodnji Polskavi.
Izučil se je za čevljarja in se zaposlil pri Južni železnici ter najprej služboval v raznih krajih.
Od leta 1909 je deloval na različnih mestih v politični organizaciji železničarskih delavcev. Bil tehnični tajnik in stenograf v železničarski socialdemokratski organizaciji na Dunaju (Avstrija) in v Trstu (Italija). Med leti 1918−21 je bil upravnik Splošne železničarske organizacije v Ljubljani, med leti 1922−25 tajnik Društva zasebnih nameščencev in do upokojitve leta 1934 knjigovodja.
V okviru socialdemokratske stranke se je leta 1919 opredelil za levico in leta 1920 aktivno sodeloval pri ustanovitvi Komunistične partije Slovenije (KPS). Leta 1921 je bil na občinskih volitvah izvoljen na komunistični listi za župana tedanje občine Moste pri Ljubljani, vendar pa je bila njegova izvolitev s strani oblasti razveljavljena.
Politično se je udejstvoval tudi kot odgovorni urednik ‘Glasila zasebnih nameščencev’ (1922−23).
Med 2. svetovno vojno je bil član Osvobodilne fronte (OF) in je deloval na terenu, po letu 1945 pa je bil v raznih odborih OF.
Bil je tudi zelo dejaven pri širjenju poznavanja stenografije. Že leta 1903 je predelal Stolze-Schreyevev stenografski sistem za slovenščino. V Trstu (med 1910−14) in Ljubljani (od leta 1918) je prirejal stenografske tečaje ter vodil dopisne stenografske tečaje po lastnih skriptih. Stenografiral je tudi na vseh važnih konferencah in kongresih delavskih organizacij v Trstu in v Ljubljani.
France Skobl je umrl 10. julija 1964 v Stopnem pri Makolah.
VIR: biografski-sb.si
