7. januar
Danes goduje ZDRAVKO
Ime Zdravko je slovanskega izvora. Ime razlagajo iz pridevnika zdrav. Glede na pomen imenu Zdravko ustreza latinsko ime Valens oziroma Valentinus, slovensko Valentin.
Moške različice imena: Zdravo, Zdravomir.
Ženske različice imena: Zdravka, Zdrava, Zdravica.
7. januar
UMRETA JOŽEF STEFAN IN JOŽE PLEČNIK
7. januarja 1893 je umrl slovenski fizik Jožef Stefan (* 1835), edini Slovenec, ki je določil fizikalni zakon ki ga je eksperimentalno odkril leta 1879, in, ki povezuje celotno izsevano energijo črnega telesa j* s četrto potenco termodinamične temperature T: Zakon o toplotnem sevanju črnega telesa je bil pomembni korak na poti k razumevanju sevanja črnega telesa, iz česar se je pozneje razvila kvantna teorija. Zakon je pozneje leta 1884 teoretično izpeljal Boltzmann po termodinamični poti in je zato znan kot Stefan-Boltzmannov zakon.
7. januarja 1957 je v Ljubljani umrl slovenski arhitekt Jože Plečnik (*1872). Plečnik ni bil pristaš funkcionalistične doktrine, ki je vladala v umetniških krogih ob koncu 19. stoletja. Postopoma je iz secesijskih okvirov razvil lastno arhitekturno izražanje, ki je predvsem z navezovanjem na antiko in Semperja močno odstopalo od sočasnega evropskega modernizma.
ODDAJA STUDIA BISTRICA NA JAKUTSKI TELEVIZIJI
Na nacionalni jakutski televiziji Saha so v sredo, 7. januarja 2015, predvajali oddajo Pozdrav iz Slovenije, ki so jo pripravili na Javnem zavodu za KTV in informiranje Slovenska Bistrica. Jakutija je največja ruska upravna enota in pomembno gospodarsko področje vse Zahodne Azije. Ustvarjalci Studia Bistrica so v oddaji predstavili Jakutinjo Tanjo Zafošnik, ki pri nas živi že 15 let.
Gledalci iz daljne Sibirije so spoznali tudi znamenitosti Slovenske Bistrice in Slovenije. Pobuda za oddajo, ki so jo prevedli v ruski jezik, se je porodila v začetku novembra lani, ko je Javni zavod za KTV in informiranje Slovenska Bistrica obiskal predsednik nacionalne televizije Saha Ivan Mihajlovič Androsov.
Slovenska različica oddaje je bila na ogled tudi na bistriški lokalni televiziji.
VIR: Studio Bistrica
FOTO: Aleš Kolar
BAZENE NAPOLNILI S ŠTIRIMI MILIJONI LITROV VODE
Gasilci PGD Pragersko so od 7. do 10. januarja 2015 polnili bazene ob čistilni napravi na Pragerskem. V 70 urah so jih napolnili s štirimi milijoni litri vode.
VIR: 70 let PGD Pragersko, almanah
FOTO: Bazeni čistilne naprave so napolnjeni (Arhiv PGD Pragersko)
7. januar 2011
LOVSKI DVOR BO POLN SREDNJEVEŠKIH DRAGULJEV
Slovenska Bistrica bo čez tri leta bogatejša za dvorec, v katerem bo glavno besedo imela obrt
“Ker Zavod za kulturo Slovenska Bistrica težko dela brez dodatnih virov denarja, iščemo priložnosti, da obogatimo našo dejavnost in pridobimo denar za uresničevanje naših projektov,” je povedala direktorica te kulturne ustanove Herta Žagar. Ko v Slovenski Bistrici iščejo možnosti za realizacijo kakšnega mednarodnega projekta, večkrat pomislijo na srednji vek, ki je v občini pomanjkljivo obdelan in predstavljen. Zato je bilo vabilo iz Maribora kot naročeno. Tudi v mestni občini so se namreč ogreli za raziskovanje srednjeveške preteklosti. Obe mesti – Maribor in Slovenska Bistrica – sta poiskali stike še z avstrijskokoroškima občinama Breže in Špital in tako je nastal čezmejni projekt z naslovom Prebujeni srednjeveški dragulji. Ta bo tekel pod okriljem države in občin in ne nazadnje tudi Evropske unije.
Žagarjeva je še povedala, da je vez med Mariborom in drugimi občinami obrt v srednjem veku. Znano je namreč, da je bila ta dejavnost v preteklih stoletjih zelo razvita, in kot je poudarila Martina Zanjkovič, umetnostna zgodovinarka in zunanja sodelavka bistriškega zavoda za kulturo – obrtniki so po pisnih virih bili nadvse dejavni v 14. stoletju. “Če sem natančna, takrat, ko je Slovenska Bistrica dobila mestne pravice. V letu 1337 se je na primer pojavil usnjar. In prav to obrt bomo predstavili v obnovljeni lovski hiši ali, kot ji pravijo strokovnjaki, v lovskem dvoru.”
Lovska hiša ima ogrodje iz 17. stoletja, njena zunanjost pa je iz 19., poslopje meri 690 kvadratnih metrov, obnova pa je vredna 574 tisoč evrov. Občina in država bosta v prihodnjih treh letih zagotovili pet oziroma deset odstotkov vrednosti, preostalo bo prispevala Evropa. “Konzervacijski načrt je izdelan, obnova pa bo tekla pod nadzorom mariborskega zavoda za varstvo kulturne dediščine. Zdaj predvidevamo, da bomo v kleti stavbe uredili rokodelske delavnice za otroke in odrasle, v prvem nadstropju pa bodo razstavni prostori, v katerih bo mogoče najti zvezo med sedanjostjo in srednjeveško preteklostjo,” je opozorila Zanjkovičeva. Bistričani se pravzaprav ne zavedajo, kakšen dragulj imajo na robu nekdanjega srednjeveškega obzidja in na robu parka. Kot pričajo dokumenti, ima lovska hiša renesančne temelje in je prav zavoljo tega zelo dragocena kulturna dediščina. Dvor pa ni zgolj suhoparno razstavišče, marveč tudi družaben prostor, v katerem se bodo lahko zbirali obrtniki, ljubitelji srednjeveške umetnosti in obrti ter srednješolci in osnovnošolci.
Ker so svetniki bistriške občine projekt podprli, ima zavod prižgano zeleno luč, da začne uveljavljati svojo zamisel. Zavod za kulturo zato sprejema težko breme financiranja, saj bo moral vsak izstavljen račun plačati, šele pozneje bo na vrsti refundacija. V zavodu so prepričani, da obnova ne bo zahtevala dodatnih skrbi, saj so stanovalce iz poslopja izselili. Nujno bo treba urediti tudi okolico in vhod v poslopje. Vstop bo možen z južne strani, nekoč pa so bila vhodna vrata na severnem krilu lovske hiše.
VIR: Zdenko Kodrič, Večer
FOTO: Lovska hiša ima ogrodje iz 17. stoletja, njena zunanjost pa je iz 19. (Zdenko Kodrič)
PRIHAJATA TURKINJA IN NEMEC
Stanislav Gradišnik, direktor Zavoda za kulturo Slovenska Bistrica, ni zadovoljen z denarnim deležem, ki ga kulturi namenja občina
“Ko sem prebral osnutek proračuna občine Slovenska Bistrica za leto 2005, sem bil silno nezadovoljen. Prizadel me je delež, ki ga občina namenja našemu zavodu,” je povedal Stanislav Gradišnik, direktor bistriškega zavoda za kulturo. “Zavedam se, da ima občina velike težave pri oblikovanju proračuna, vendar po drugi strani lokalna skupnost skupaj z državo poudarja vlogo kulture na Slovenskem. Bojim se, da nas financiranje vodi na slepi tir.”
Gradišnik poudarja, da bodo letos od občine dobili 48 milijonov tolarjev, kar pa je premalo za dejavnost, plače in materialne stroške. Prepričan je, da je finančna konstrukcija še vedno postavljena na načrtih iz leta 1996, ko so v Slovenski Bistrici ustanovili zavod za kulturo. Od takrat do danes se je marsikaj spremenilo: zavod gospodari z gradom, ki ima skoraj pet tisoč kvadratnih metrov pokritega prostora, s številnimi zbirkami, pod okriljem zavoda je spominski dom na Osankarici, skrbijo za bolnišnico Jesen na Pohorju, občinski svet je zavodu naložil skrb za zgodovinske spomenike, obnovili so Graslov stolp. Zavod je prerasel v institucijo, ki ne more več gospodariti z denarjem, ki ga odreja proračun. Proračunski denar porabijo za plače in materialne stroške, vse ostalo je na ramenih zavoda. Ker denarja ni dovolj, so temu primerne tudi razstave in akcije v gradu in Graslovem stolpu. “Če bi imel zavod več denarja, bi bila kakovost naših prireditev boljša,” opozarja Gradišnik.
Za redno dejavnost je zavod lani dobil 16,2 milijona tolarjev, v proračuna za letos pa je zanjo namenjenih le 13 milijonov. Gradišnik si ne more predstavljati, kako bodo rešili graščino na Zgornji Polskavi. Ta izpolnjuje vse pogoje, da postane slovenski lovski muzej. Do leta 2007 bi moral zavod za kulturo za obnovo gradu zagotoviti 240 milijonov tolarjev. Gradišnik pravi, da nima pojma, kje jih dobiti. Letos bodo za obnovo namenili le deset milijonov, in če bo dinamika financiranja še naprej takšna, bo graščina obnovljena v dvajsetih letih, takrat pa o muzeju nihče ne bo več želel govoriti.
Kakšen pa bo program dejavnosti v tem letu? “Nekaj vrhuncev bo. V mislih imam likovno in založniško dejavnost. Junija bomo v galeriji Grad odprli razstavo slik Ivane Kobilce in Ferda Vesela, sledili bosta razstavi turške slikarke Mizyal Karabiber Nacaroglu in Nemca Helmuta Tollmanna. Razstavo turške slikarke bo odprl turški veleposlanik. V Graslovem stolpu bomo odprli razstavo o razvoju Impola ob 180-letnici te bistriške tovarne, načrtujemo tudi razstavo stekla. Zavod računa, da bo po petih letih trdega dela pripravljen almanah o bistriškem gradu. Napisal ga bo Ferdo Šerbelj, v njem bo 118 fotografij, almanah bo stal okrog pet milijonov tolarjev. Pripravljamo tudi domoznansko zbirko, v njej bo prikazana mestna zgodovina, ob tem bomo posneli film o Slovenski Bistrici. 12-minutni film v več jezikih potrebujemo za goste, ki obiskujejo mesto in okolico. Če bomo zbrali dovolj denarja, bomo odkupili zbirko stekla, potrebujemo tri milijone tolarjev. To bo edinstvena zbirka v Slovenji, v njej bodo gradivo o steklu, eksponati glažutnega stekla (700 izdelkov) in nad 2000 poglažutnih izdelkov iz stekla. In še pobožna želja: želimo zaposliti vrhunskega strokovnjaka, ki bi strokovno vodil zavod za kulturo, v mislih imam arhitekta ali etnologa ali umetnostnega zgodovinarja,” je še dodal Stanislav Gradišnik.
VIR: Zdenko Kodrič, Večer
FOTO: Stane Gradišnik (Arhiv Silva Husuja)
Rodil se je judoist VITO DRAGIČ
Vito Dragič, profesionalni judoist, se je rodil 7. januarja 1993 v Mariboru očetu Baldu Dragiču, nekdanjemu judoistu in materi Cvetki Dragič, rojeni Očko.
Po zaključeni osnovni šoli v Slovenski Bistrici, se je leta 2008 vpisal na Srednjo šolo za gostinstvo in turizem Maribor in jo uspešno zaključil.
Ko je v času šolanja na srednji šoli prvič staknil resnejšo športno poškodbo, se je med rehabilitacijo srečal s fizioterapijo in fizioterapevtom Matejem Čebokljem, ki ga je navdušil za ta poklic. Tako se je po končani srednji šoli vpisal na Alma Mater Europaea Maribor, smer fizioterapija, in jo leta 2016 uspešno zaključil ter opravil strokovni izpit. Ker sta bila judo in šport velik del njegovega življenja, se je še dodatno izobraževal, in sicer v smeri športna vzgoja. Leta 2019 je uspešno diplomiral, 2023 pa uspešno zaključil še magisterij.
Že pri zgodnjih 5 letih, leta 1999, se je včlanil v Judo klub Impol, kjer se je začela njegova športna pot. Sicer so ga zanimali tudi drugi športi, še posebej košarka, ampak judo je bil tisti, ki je ostal, saj mu je bil tako rekoč položen v zibelko. Judoista sta bila že njegov oče Baldo in stric Franc Očko, dolgoletni Generalni sekretar Judo zveze Slovenije, dvakratni olimpijec in mednarodni sodnik juda.
V začetnih letih je bilo njegovo ukvarjanje z judom, kot je v vsakem športu, bolj zabava spoznavanje športa. Leta 2008 pa sta se njegova kariera in življenje spremenila za vedno.
Na prvem kadetskem mednarodnem turnirju v Italiji je osvojil medaljo in tako zbral dovolj točk za uvrstitev na kadetsko (U16) prvenstvo v Sarajevu (BIH).
Začeli so se treningi 2x na dan in priprave z reprezentanco. Treningi so se stopnjevali in prav tako rezultati tako se uspel skoraj vsako leto izpolniti normo za nastopanje na EP, SP in drugih mednarodnih tekmovanjih, tudi v različnih starostnih kategorijah.
Ogromno težav so mu ves čas kariere povzročale poškodbe, ki pa ga niso uspele odvrniti od treningov in se je vedno znova vrnil na tatami in se podal v borbe za najvišje rezultate.
Na svoji športni poti je dosegel več vrhunskih rezultatov, najbolj ponosen pa je na svoj največji uspeh, osvojeno 1. mesto na Sredozemskih igrah v alžirskem Oranu leta 2022.
VIR: biografski-sb.si
7. januar 1989
GRADNJA PRIZIDKA ZD SLOVENSKA BISTRICA
Leta 1985 je bil predlagan samoprispevek mestnih krajevnih skupnosti mesta Slovenska Bistrica za izgradnjo objekta B pri ZD Slovenska Bistrica.
Samoprispevek je bil izglasovan in izgradnja objekta B je bila po terminskem planu samoprispevka določena v letih 1987, 1988 in 1989.
V nov objekt so premestili:
– službo za varstvo otrok in mladine
– službo splošne medicine z dežurno službo in laboratorijem
Leta 1989 je bil prizidek zgrajen. Svečanost ob otvoritvi novega objekta B k ZD Slovenska
Bistrica je potekala 7. januarja 1989. V prizidek sta se preselila otroški in šolski dispanzer, laboratorij, dve ambulanti in ambulanta za dežurno službo.
VIR: Zbornik Zdravstvenega doma Slovenska Bistrica, Slovenska Bistrica, 2004, str. 9−10
FOTO: Otvoritev prizidka leta 1989, nastop Marka Cvahteta (Zbornik Zdravstvenega doma Slovenska Bistrica, Slovenska Bistrica, str. 10
BOŽJE ŽELI V KS OPLOTNICA
Naselje Božje je na zboru krajanov sklenilo,, da zaprosi skupščino občine Slovenska Bistrica, naj ga uvrsti v krajevno skupnost Oplotnica, medtem ko je doslej bilo v krajevni skupnosti Kebelj. Na zadnji seji skupščine so odborniki tej prošnji ugodili.
VIR: (c), Večer
ODPRTJE NOVE ŠOLE V KOPALIŠKI ULICI
Z odlokom Občinskega LO Slovenska Bistrica in v skladu s šolsko reformo sta se v Slovenski Bistrici leta 1957 formirali dve osemletki. Prva je delovala v poslopju dotedanje nižje gimnazije v Vošnjakovi ulici, druga pa v poslopju dotedanje osnovne šole v Partizanski ulici. Ker je bila stavba II. osemletke v Partizanski ulici premajhna za osemletko, so se odločili za adaptacijo in delno nadzidali drugo nadstropje. Kljub vsemu je bila velika stiska in so včasih morali uvesti celo tretjo izmeno pouka. Manj težav s prostorom je imela I. osemletka v Vošnjakovi ulici.
V šolskem letu 1961/62 so se obe mestni osemletki in osnovna šola na Zgornji Ložnici (Venčeslu) združile v eno šolo, v Osnovno šolo Slovenska Bistrica s podružnico na Zgornji Ložnici. V šolski stavbi na Partizanski ulici je bila nižja stopnja od 1. do 4. razreda, v stavbi v Vošnjakovi ulici višja stopnja, od 5. do 8. razreda in na Zgornji Ložnici od 1. do 5. razreda, nekaj časa celo do 6. razreda. Za ravnatelja osnovne šole je bil imenovan Jurij Novak. Ker je bilo v občini precej otrok s posebnimi potrebami, je bila 26. oktobra 1961 ustanovljena še posebna osnovna šola (kasneje preimenovana v Osnovno šolo Minka Namestnik – Sonja, op. S. Husu).
Zaradi prostorske stiske in posledično dvoizmenskega pouka, je bila potreba po novih šolskih prostorih velika. Graditi so začeli novo šolo v Kopališki ulici. Šolsko poslopje je bilo zgrajeno in slovesno predano namenu 7. januarja 1967, dan pred takratnim občinskim praznikom. Osnovna šola se je preselila v novo zgradbo, vendar je še vedno morala obdržati deset oddelkov nižje stopnje v šolski stavbi v Vošnjakovi ulici (3. in 4. razred, op. S. Husu), šolsko stavbo na Partizanski ulici 20 pa sta dobili v februarju 1967 Posebna osnovna šola ter Industrijsko in lesno predelovalna šola.
S tretjim samoprispevkom so šoli v Kopališki ulici prizidali kuhinjo z jedilnico ter nekaj učilnic. V uporabo so jih predali leta 1981.
BREZOBZIRNOST NA PRAGERSKI POŠTI
O pragerski pošti smo dobili že več pritožb da se tam s strankami zelo brezobzirno postopa. Poštne dame se zabavajo v uradu z mladimi oficirčki, stranke pa pustijo čakati. Cela pošta je v grdem neredu in se pošiljatve dostavljajo zelo neredno. G. poštarju priporočamo več možatosti in mu svetujemo, naj napravi prav kmalo red, sicer bomo zatopotali hujše.
VIR: Mariborski delavec
PRVI OBČNI ZBOR POŽARNE BRAMBE (PGD) SLOV. BISTRICA
Prvi občni zbor Prostovoljnega gasilskega društva Slovenska Bistrica je bil 7. januarja 1873 in po pravilu društva je bil imenovan dokončni odbor petih članov. Za načelnika bistriške požarne brambe je bil imenovan Mihael Nasko, za namestnika Julij Baumann, za tajnika Josef Kalle, za blagajnika Andrej Podkrajšek, za orodjarja pa Alojz Matuš. Za vodjo gasilske skupine je bil imenovan še Edvard Janach, Karel Schön za vodjo brizgalne in Franc Bachtidy za njegovega namestnika.
VIR: PGD Slovenska Bistrica
Rodil se je duhovnik in kronist ANTON ŠEBAT
Anton Šebat se je rodil 7. januarja 1866 na Sladki Gori na Kozjanskem (občina Šmarje pri Jelšah).
Po študiju na mariborskem bogoslovju je kaplanoval v Vitanju, na Dolu pri Hrastniku, v Poljčanah in pri Sveti Barbari v Slovenski goricah. Nato je bil najprej župnijski upravitelj in župnik v Žusmu, kjer je nadomestil župnika Franca Vidmajerja, za župnika v župniji Zgornja Polskava pa je bil imenovan 1. aprila 1913. Tudi tokrat je nadomestil župnika Franca Vidmajerja.
Ker so leta 1917 dva zvona z njihove cerkve pretopili v topove, so si Zgornjepolskavčani želeli vsaj dveh novih zvonov. Anton Šebat in Ignac Petrovič sta 16. julija 1923 na Jesenicah s tamkajšnjo železarno sklenila pogodbo za izdelavo treh zvonov. Nove zvonove so blagoslovili in jih potegnili v zvonik v nedeljo, 24. februarja 1924.
Antona Šebata je 12. julija 1926 zadela kap in dva dni pozneje, 14. julija, je umrl. Pokopan je na pokopališču na Zgornji Polskavi.
VIR: biografski-sb.si
Rodil se je odvetnik, sodnik in publicist ANTON BRUMEN
Anton Brumen je bil rojen 7. januarja 1857 v Biserjanah v občini Sveti Jurij ob Ščavnici.
Od leta 1880−90 je bil sodnik v Slovenski Bistrici. Že kot sodnik se je zanimal za narodna in politična vprašanja in se zavzemal za slovensko uradovanje.
Anton Brumen je umrl 28. novembra 1930 na Ptuju.
VIR: biografski-sb.si
