8. februar
Danes goduje RIHARD
Ime Rihard izhaja iz nemškega imena Richard, to pa iz starejšega Richart. Ime Richart je zloženo iz starovisokonemških besed rîchi v pomenu »mogočen, silen; knez« in hart »močan, drzen«.
Moške različice imena: Diki, Richard, Ričard, Rik, Rikard, Rikardo, Riki, Riko.
Ženski različici imena: Rika, Riharda.
8. februar
PREŠERNOV DAN
Prešernov dan (s polnim uradnim imenom Prešernov dan, slovenski kulturni praznik) je osrednji slovenski kulturni praznik in državni praznik – dela prost dan v Republiki Sloveniji, ki ga praznujemo na 8. februar, obletnico smrti največjega slovenskega pesnika Franceta Prešerna. Na ta dan poteka osrednja državna proslava, na kateri podelijo Prešernove nagrade in nagrade Prešernovega sklada za vrhunske dosežke na področju umetnosti v Sloveniji.
Na začetku druge svetovne vojne leta 1941 je po sklepu osvobodilnega gibanja postalo vseslovensko praznovanje obletnice pesnikovega rojstva. 1942 so tudi z mislijo na Prešerna predlagali 7. februar kot slovenski narodni praznik vseslovanske enotnosti. 8. februar pa se kot praznik slovenske kulture praznuje od leta 1945 naprej, predlog zanj so podali člani odseka za prosveto pri Predsedstvu SNOS 28. januarja 1945 v Črnomlju. Dan pesnikove smrti februarja in ne njegovega rojstva decembra je bil primeren zato, ker je tedaj mogoče kritično pregledati kulturne dosežke minulega leta. Po nedokumentiranem pričevanju Borisa Paternuja, ki se je skliceval na Božidarja Jakca, je bil datum smrti namesto datuma rojstva izbran za praznik zato, ker je bilo šele februarja 1945 mogoče praznovanje na osvobojenem ozemlju.
ODPRTJE SPLETNE RAZSTAVE PREOBRAZBE MESTA
8. februarja 2021 je bila odprta spletna razstava Preobrazbe mesta Slovenska Bistrica med 18. stoletjem in letom 2020, njeni ljudje in podobe trgov, ulic in stavb, ki je dala vpogled v bistriško preteklost, stavbe in ljudi.
Avtorica razstave, ki je nastala v okviru projekta Umetnost za turizem je dr. Simona Kostanjšek Brglez. Umetnostnozgodovinske vsebine so uporabljene kot podlaga razvoju trajnostnega turizma Vzhodne Slovenije, osredotočenega na raziskave kulturne dediščine na slovenjebistriškem območju.
»Mesto je organizem, ki se razvija, stagnira, spet raste, se skratka nenehno preobraža. To velja tako za dele mesta, kot so trgi, ceste, ulice, parki, vrtovi, predvsem pa za stavbe. Nekatere so se v teku desetletij in let zelo spremenile, druge so od nastanka ohranile bolj ali manj originalno podobo, posamezne so izginile, njihov prostor pa ostaja bodisi prazen bodisi ga zasedajo novejše zgradbe.« (Odlomek iz uvodnega besedila k razstavi: https://www.umetnost-za-turizem.si/razstava/.
Dokumentarna fotografska razstava je postavila v središče 87 primerjalnih posnetkov Slovenske Bistrice oziroma njenih delov in posameznih stavb. Prejšnje stanje (po večini gre za razglednice iz prve polovice 20. stoletja) je vzporejano s stanjem v letu 2020, ko je bilo zaradi omejevanja gibanja mesto bolj prazno kot navadno. Ob trgih in ulicah je podrobneje predstavljenih okrog sto stavb, pri čemer je poudarek na arhitekturi in njenih posebnostih, dobrih in slabih praksah prenov spomenikov kulturne dediščine, posebna pozornost pa je namenjena njihovim nekdanjim lastnikom in uporabnikom ter s tem tudi njihovi prejšnji in zdajšnji namembnosti. Gledalec lahko tako v sliki in besedi spoznava in raziskuje mesto, njegovo zgodovino, razvoj, obrt, industrijo in mnogo drugega. Čeprav je iz naslova razbrati, da gre za podatke od 18. stoletja naprej, so v besedilih upoštevana tudi starejša obdobja, posebni poudarek pa je na 19. stoletju in na prvi polovici 20. stoletja. Razstavo zaključuje panoramski posnetek, ki prikazuje osrednji del mestnega jedra, ob njem pa so povzete glavne ugotovitve in želje za prihodnost: »Nesporno je, da se je mesto vseskozi spreminjalo in da se spreminja tudi v tem trenutku. Naj bodo te in prihodnje preobrazbe ne le v dobro ljudi, ampak tudi kulturne dediščine.«
VIR: Simona Kostanjšek Brglez
FOTO: Pogled na mesto z zvonika ž. c. sv. Jerneja (Zgoraj: z dovoljenjem www.delcampe.net, trga zbiralcev; Spodaj: foto Sašo Jug)
PREDSTAVITEV DRAGA JOVIČA
V sredo, 8. februarja 2017, so člani DPD Svoboda Slovenska Bistrica v svoji dvorani na Kolodvorski ulici pripravili slavnostno prireditev, posvečeno bistriškemu fotografu in pesniku Dragu Joviču. V okviru kulturnega programa prireditve Dragovih poezij so nastopili: glasbena skupina Jazz it, Twirling klub Sašo, ženski pevski zbor DPD Svoboda in glasbena skupina West strings, ki je premierno predstavila prvo uglasbeno pesem izpod peresa Draga Joviča z naslovom Nežno.
VIR IN FOTO: D. Č., Informator
8. februar 2014
LOŽNIŠKE UFARCE ŽE 6. LETO GOSTILE ETNOLOŠKI VEČER
Na dan kulturnega praznika, 8. februarja, je bilo nadvse slovesno tudi na Zgornji Ložnici. Ložniške ufarce in tamkajšnje turistično društvo so vabili na 6. etnološki večer s povabilom Pridte na pušlšank.
Na letošnjem etnološkem večeru sta oba organizatorja obudila vaške zabave, ki se jih včasih veselilo staro in mlado. Po napornem delu so se ljudje radi tudi poveselili na tako imenovanih pušlšankih. To je bilo običajno pri kmetu, ki je pridelal več vina, zato se je tam pilo, pelo in plesalo. Včasih je nastal tudi kak prepir zaradi mladenk ali pa hude žene, ki je prišla iskat moža.Tokrat so ufarce povabile medse tudi podmladek in druge člane turističnega društva.
Bil je to večer nostalgije in obujanja spominov.
VIR: Studio Bistrica
FOTO: Aleš Kolar
8. februarja 2006 se je Knjižnica Josipa Vošnjaka preselila v prenovljene prostore na Trgu svobode
Pred dvajsetimi leti, 8. februarja 2006, je osrednja knjižnica v Slovenski Bistrici doživela enega pomembnejših mejnikov v svoji zgodovini – selitev v na novo obnovljene prostore na Trgu svobode 16, kjer domuje še danes. S pridobitvijo vseh treh etaž stavbe je knjižnica končno dobila prepotrebne prostorske pogoje za razširjeno in kakovostnejše izvajanje svoje dejavnosti.
Selitev pa ni bila le logistični podvig, temveč tudi izjemno povezovalen dogodek za lokalno skupnost. Zaradi pomanjkanja finančnih sredstev je bilo gradivo sicer nameščeno na obstoječe, stare police, a to ni zmanjšalo zagnanosti in ponosa ob velikem koraku naprej. Del knjižničnega gradiva se je v nove prostore preselil kar z živo verigo – simboličnim prenosom znanja iz rok v roke. V njej so sodelovali učenci osnovne šole, dijaki skupaj s profesorji, predstavniki občine, medijev, javnih zavodov ter številni zvesti uporabniki knjižnice.
Leto pozneje, 9. marca 2007, ob praznovanju občinskega praznika, je sledila še slovesna otvoritev knjižnice z novo opremo, ki je prostoru dala dokončno podobo sodobnega kulturnega središča.
Ob obletnici se z veseljem spominjamo skupnosti, ki je stopila skupaj, da bi knjigam in bralcem odprla novo poglavje.
Vir: Natalija Stegne, Knjižnica Josipa Vošnjaka
Foto: Knjižnica Josipa Vošnjaka
VODOVNIK ZMAGAL V AVSTRIJI
Slovenski rekorder Miran Vodovnik (Almont Slovenska Bistrica) je zmagal v suvanju krogle na odprtem prvenstvu avstrijske Štajerske v Schieleitnu. Orodje je najdlje zalučal 19,71 metra in po besedah njegovega trenerja Marjana Štimca izpolnil načrte v tem delu sezone. Po dvotedenskih pripravah v Medulinu, ki se bodo zaključile 20. februarja, bo nastopil še na enem izmed mitingov, nato pa na svetovnem dvoranskem prvenstvu v Budimpešti (od 5. do 7. marca).
VIR: STA, Večer
FOTO: Wikipedija
8. februar 1985
JAVNA RADIJSKA ODDAJA
V počastitev 8. februarju, slovenskega kulturnega praznika bodo na novi osnovni šoli v Spodnji Polskavi danes ob 15.45 odkrili spominsko ploščo padlim žrtvam v NOB iz tega območja. Po slovesnem odkritju spominske plošče pa bo novi večnamenski dvorani v (eno od sten so okrasile krajanke z velikansko tapiserijo) javna radijska oddaja radia Maribor Otroški radijski studio. V njej se bodo predstavili učenci spodnjepolskavske šole, tisti, ki na prireditev ne bodo mogli, pa bodo oddaji lahko prisluhnili soboto ob 11. uri na valovih radia Maribor.
VIR: (am), Večer
KNJIŽNICA SE PONOVNO POIMENUJE PO JOSIPU VOŠNJAKU
8. februarja 1984 se Matična knjižnica Slovenska Bistrica ponovno poimenuje po dr. Josipu Vošnjaku
Takratna ravnateljica je bila Kristina Šega.
Leta 1984, ob 150-letnici rojstva narodnega buditelja dr. Josipa Vošnjaka, se je Matična knjižnica preimenovala v Knjižnico Josipa Vošnjaka Slovenska Bistrica, saj je njegovo ime močno povezano s tradicijo in koreninami knjižničarstva v Slovenski Bistrici.
8. februarja 1975 ustanovljena Pionirska knjižnica
8. februarja 1975 je bila ustanovljena Pionirska knjižnica. Bili so postavljeni trdni temelji sodobne knjižnice, ki je skozi leta postajala vse večja in bogatejša. V vseh teh letih knjižnica opravlja kulturno poslanstvo v najširšem smislu, saj je pritegnila k sodelovanju številne ugledne izvajalce kulturnih prireditev, ki nudijo užitek vedno večjemu številu obiskovalcev.
8. februarja 1965 ustanovljena Matična knjižnica
Matična knjižnica občine Slovenska Bistrica je bila ustanovljena 8. februarja 1965 na podlagi odloka št. 021-21/64 Skupščine občine. Razvila se je iz tedanje Ljudske knjižnice Slovenska Bistrica, ki je začela delovati 11. februarja 1946. Ob ustanovitvi je imela knjižnica 3200 enot knjižničnega fonda različnih vsebin, zadnji vpisani bralec je imel številko izkaznice 4729. Knjižnica je dobila prvega profesionalnega ravnatelja in prvo zaposleno knjižničarko. Kolekcije knjig je pošiljala knjižnicam kulturno-umetniških društev v devetih krajih v občini. Velik del knjižničnega fonda je pridobivala z darovi posameznikov in organizacij.
Knjižničarstvo v Slovenski Bistrici ima bogato tradicijo. Njegovi začetki segajo v leto 1858, ko je bila ustanovljena prva farna knjižnica. K razvoju bralne kulture na Slovenjebistriškem sta veliko prispevala narodna buditelja Lovro Stepišnik in dr. Josip Vošnjak, po katerem je bila knjižnica leta 1984 poimenovana.
VIR IN FOTO: Knjižnica Josipa Vošnjaka
USTANOVLJEN AO IMPOL
Že vrsto let smo priča uspešnim akcijam, individualnim vzponom in zahtevnim društvenim izletom med naše najvišje vrhove, ki so sad neutrudnega, predvsem pa vztrajnega dela alpinistične sekcije PD Impol, Slov. Bistrica. Mnogi se še vedno spominjajo nekoč močnega alpinističnega odseka, ki ga je imela Slov. Bistrica, toda po tragični nesreči, ki se je pripetila v Špiku leta 1952, je ta dejavnost postopoma zamrla.
Največje zasluge za delo, ki je bilo opravljeno v tem obdobju, gre nedvomno pripisati tov. Šturmu in Zafošniku, ki sta kot domačina, ves ta čas pa člana AO Kozjak, Maribor, prizadevno prenašala svoje znanje na mlajše. Številni izleti planinske šole in alpinistični tečaji pod njunim vodstvom so alpinistično sekcijo slednjič pripeljali do tiste točke, ko se je lahko osamosvojila in postala samostojen alpinistični odsek.
Ustanovni občni zbor mladega odseka je bil 8. februarja 1974 v prostorih društva upokojencev Slovenska Bistrica. K delovnemu uspehu jim lahko iskreno čestitamo, v prihodnje pa zaželimo obilo srečnih navez.
VIR: Večer
OBNOVA SAMOSTANSKE CERKVE
8. februarja 1971 se je začela obnova samostanske cerkve Marije 7 žalosti v Slovenski Bistrici. Dela je prevzelo podjetje »Gradbeni servis« iz Slov. Bistrice pod vodstvom arhitekta Janeza Valentinčiča in nadzorom Ljuba Habermana.
Odstranili so stare klopi, ki so bile postavljene kar na zemljo in so popolnoma dotrajale. V zakristijo je bil napeljan vodovod in urejene sanitarije. Ves tlak (pod) v cerkvi je bil dvignjen za 60 cm, tako da je cerkveni tlak dobil nekaj cm. Večjo višino, kakor zunanje zemljišče (zaradi preprečitve vdora vode, kot se je to dogajalo prej). Junija so začeli pleskati notranjščino cerkve. Ker domači mojstri tega dela niso hoteli prevzeti, je delo opravil pleskarski mojster Ivan Podplatnik iz Sv. Marjete (Gorišnica) niže Ptuja. Veliko je pomagalo tudi podjetje »Granit« iz Slov. Bistrice, ki je posodilo železno konstrukcijo odra, da se je delo lahko opravilo. Zaradi prepovedi uvoza ploščic, se je delo – tlakovanje cerkve – zavleklo do naslednjega leta. Delo se je nadaljevalo meseca marca 1972, ko so končno položili tlak in opravili notranja obrtniška dela. Montirali so tudi vsa nova vrata, nove klopi in spovednico.
Daritveni oltar je po načrtih domačega mojsta Vinka Polanca in arh. Janeza Valentinčiča izdel Vinko Polanec sam. Vsa mizarska dela pa je izvršila delavnica Franca Prosenaka iz Slov. Bistrice.
Dela so končali v tednu pred 16. aprilom 1972.
VIR: Kronika župnije sv. Jerneja Slovenska Bistrica
FOTO: Notranjščina samostanske cerkve med obnovo (Kronika župnije sv. Jerneja Slovenska Bistrica)
SLOVENSKE ZALOŽNIŠKE HIŠE V SLOVENSKI BISTRICI
Pomemben kulturni dogodek v občini – Otvoritev matične knjižnice, v kateri bo okrog pet tisoč knjig – podelitev priznanj kulturnim delavcem
V Slovenski Bistrici je bilo v ponedeljek, 8. februarja 1965 v počastitev slovenskega kulturnega praznika več pomembnih prireditev. Ob petih popoldne so v domu držbenopolitičnih organizacij na Trgu svobode odprli občinsko matično knjižnico in knjižno razstavo, na kateri so sodelovale s svojimi edicijami vse slovenske založniške hiše.
Zvečer je DPD Svoboda iz Slovenske Bistrice uprizorilo dramatizacijo Jurija Novaka Z akordi njegove srčne harfe. Delo je režiral Milan Vidic.
Podpredsednik občinske skupščine Slovenska Bistrica Norbert Jedlovčnik je ob tem povedal, da so sredstva za ureditev knjižnice in nabavo knjig prispevale delovne organizacije v občini, občinska skupščina in sklad za pospeševanje kulturne dejavnosti SRS. Nadalje je povedal, da bo razstava knjig odprta od 8. do 21. februarja, razstavljenih je okrog 800 knjig, ki jih bodo obiskovalci lahko tudi naročili. Sicer pa pravi, da so razstavo knjig pripravili z namenom, da bi pri občanih vzbudili več zanimanja za branje knjig.
Ob 20-letnici osvoboditve so bila v Slovenski Bistrici podeljena najzaslužnejšim kulturnim delavcem tudi posebna priznanja.
VIR: Večer
FOTO: Norbert Jedlovčnik, podpredsednik občinske skupščine Slovenska Bistrica (Večer)
UČENKA POD VLAKOM
V mariborsko bolnišnico so prepeljali 10-letno učenko Danijelo Schüllerjevo s Pragerskega, ki je padla pod vlak ter bila od lokomotive ranjena po nogah, životu in glavi.
VIR: Jutro
POLJČANE
Planinsko rajanje pri Mahoriču je razmeroma dobro uspelo. Za kraljico večera je bila izvoljena gdč. Gina Matičeva. Na pustni torek pa priredi isto tam maškerado tukajšnja strelska družina in bo to njena prva prireditev te vrste. Maske na plan!
VIR: Večernik
Rodil se je slikar JANEZ VIDIC
Janez Vidic, mlajši brat režiserja Milana Vidica, se je rodil 8. februarja 1923 v Ljubljani.
V Ljubljani je obiskoval najprej trgovsko šolo, kasneje pa se je tam učil tudi aranžerstva.
Med vojno je bil interniran v več taboriščih v Italiji, po letu 1943 pa je bil udeleženec NOB. Med leti 1946‒50 je študiral slikarstvo na Akademiji upodabljajočih umetnosti v Ljubljani in specialko za zidno slikarstvo. Po študiju se je zaposlil kot profesor risanja na gimnaziji v Slovenski Bistrici, po letu 1956 in do upokojitve leta 1973 pa je bil tehnični urednik Založbe Obzorja v Mariboru.
Njegova prva likovna dela so nastajala v taboriščih, v partizanih pa je delal risbe in linoreze. Kasneje je ilustriral za otroške in mladinske časopise ter ilustriral tudi preko 100 knjižnih izdaj. Največ je slikal v tehniki olja na platnu in steklu, ustvaril pa je tudi več stenskih slik v različnih tehnikah v stavbah različnih ustanov.
Med temi stenskimi slikami so tudi dela, ki jih je naredil za Slovensko Bistrico: Trgatev, 1952/53 stenska slika ‒ sgraffito z motivom preše v zdajšnji trgovini Strnad na Kolodvorski cesti (sedaj uničena, op. ur.); Stari košar in Topilnica ‒ sliki za Impol, obe 1953.
Vidic je nekajkrat razstavljal tudi v Slovenski Bistrici, zadnja razstava je bila po njegovi smrti leta 1998 v bistriškem gradu.
Janez Vidic je umrl 19. maja 1996 v Mariboru.
VIR: biografski-sb.si
