8. julij
Danes goduje ŠPELA
Ime Špela je skrajšana oblika imena Elizabeta, ki izhaja iz latinskega imena Elisabeth, to pa kot grško Elisábet iz hebrejskega Elíšeba v pomenu besede »moj Bog je prisega«
Ostale različice imena: Ažbeta, Beta, Beti, Betika, Betina, Betka, Ela, Eli, Elica, Elis, Elisa, Elisabeth, Eliza, Elizabet, Elza, Elzi, Iza, Izabela, Jelica, Jelisava, Jelisaveta, Lili, Liza, Lizabeta, Lizelota, Lizika, Špelca, Špelica, Špelka.
8. julij 1990
PRVA SPRAVNA SLOVESNOST V KOČEVSKEM ROGU
Prva spravna slovesnost ob grobišču žrtev povojnih pobojev v Kočevskem rogu je potekala 8. julija 1990 ob udeležbi več kot 30.000 ljudi. Vodil jo je tedanji ljubljanski nadškof metropolit Alojzij Šuštar, nagovor pa je imel tudi takratni predsednik predsedstva Slovenije Milan Kučan. Ob tej priložnosti so tam postavili spomenik žrtvam povojnih pobojev.
Kot je Kučan dejal na simpoziju Slovenska sprava, ki jo je ob obletnici priredila Slovenska akademija znanosti in umetnosti (SAZU), je bila ta spravna slovesnost izraz stališča, da imajo vsi mrtvi pravico do groba in javnega spomina.
Umrl je VILIJEM VIDMAR
Viljem Vidmar, klicali so ga Vili, se je rodil 21. julija 1942 na Planini pod Šumikom v občini Slovenska Bistrica očetu Antonu Vidmarju, gozdnemu delavcu in materi Marjeti, rojeni Zlodej, gospodinji.
Že kot otroku sta mu umrla starša, zato je iz Slovenske Bistrice, kjer je pri Ivanu Ojcingerju živel skupaj z bratom Avgustom Vidmarjem in sestrami Elico, Erno in Frido, šel pri šestih letih živet v Zreče k tetini družini. V Zrečah je obiskoval tudi osnovno šolo.
Po osnovni šoli se je preselil nazaj v Slovensko Bistrico, in obiskoval Srednjo trgovsko šolo v Mariboru in si kasneje v večerni šoli pridobil še izobrazbo ekonomski tehnik.
Zaposlil se je na Avtomaterialu v Slovenski Bistrici, ki se je kasneje preimenoval v trgovino Volan. Nato je bil poslovodja v trgovini Železnina v Slovenski Bistrici. Na tem delovnem mestu je bil zaposlen najdlje. Pred upokojitvijo pa je delal kot ekonom v podjetju Planika Slovenska Bistrica.
Upokojil se je leta 2001.
Leta 1972 se je poročil s Hedviko, po poklicu je bila ekonomski tehnik (†2010). V zakonu sta se jima rodili hčerki Andreja in Kristina, poročena Rajh.
Več kot dvajset let je bil govornik na pogrebih, govorov je imel okoli 4000 v Slovenski Bistrici in drugod. V okviru Planinskega društva Slovenska Bistrica je samostojno in dolgo organiziral ter vodil izlete na Triglav. Njegov pomemben hobi predvsem v mlajših letih je bil zbiranje starin. Bil je sindikalni zastopnik in porotnik na Delovnem sodišču v Mariboru. Nekaj let je delal tudi kot inštruktor vožnje pri AMZS v Slovenski Bistrici.
Viljem Vidmar je umrl 8. julija 2021 v Mariboru, pokopan je v Slovenski Bistrici.
VIR: biografski-sb.si
PGD ZGORNJA POLSKAVA ČASTITLJIVIH 90 LET
Ta visoki jubilej so zgornje polskavski gasilci proslavljali že v petek 8.7.2016 na slavnostni akademiji, kjer so podelili tudi priznanja in plaketo za zaslužnim članom.
V kulturnem programu so nastopili Moški pevski zbor Obrtnik Slovenska Bistrica in učenci iz OŠ Sp. Polskava podružnica Zg. Polskava.
Zaključek praznovanja je bil v soboto 9. 7. 2016 z gasilsko parado in pozdravom vseh povabljenih gostov sosednjih PGD.
Praznovanje so zaključili z gasilsko veselico.
VIR: Studio Bistrica
FOTO: Tjaša Korošec
SREČANJE UPOKOJENCEV NA ZGORNJI POLSKAVI
Na Zgornji Polskavi je na krasno sončno soboto, 8. junija 2013, potekalo druženje upokojencev iz bistriške, poljčanske in makolske občine.
Čeprav je bilo srečanje namenjeno druženju in izmenjavi izkušenj med društvi, pa so govorci kljub vsemu spregovorili tudi o položaju upokojencev v času gospodarske krize in drugih družbenih sprememb.
Čeprav je bilo z vladnega vrha slišati, da morajo tudi upokojenci prispevati k varčevanju, pa podatki o zniževanju pokojnin kažejo povsem drugačno sliko. Danes je na primer za pokojnino odmerjenih le 62 odstotkov osebnega dogodka, leta dva tisoč pa 75 odstotkov.
Prejemnikom vdovskih, invalidskih in družinskih pokojnin pripada le 57 odstotkov osebnega dohodka.
Kot je poudaril bistriški župan dr. Ivan Žagar, je treba upoštevati za modro prihodnost znanje mladih generacij in izkušnje starejših, ki bi morali marsikdaj opozoriti tiste, ki preveč hitijo, naj upočasnijo dirko.
Mnogi pa so sobotni dan ob prijetnem druženju, petju in glasbi ter srečanju z vrstniki, prijatelji ter znanci preživeli prijetno in za trenutek pozabili na vsakodnevne skrbi, ki jih pestijo.
VIR IN FOTO: Studio Bistrica
BISTRIŠKA MLADOST
V Atletskem društvu Slovenska Bistrica veliko nadarjenih tekmovalcev
Julij in avgust bosta atletsko obarvana. Od 10. do 14. julija bo v Donjecku svetovno prvenstvo za mlajše mladince in mladinke, od 11. do 14. julija bo v Tampereju evropsko prvenstvo za mlajše člane in članice, sredi julija bo v Utrechtu olimpijski festival evropske mladine, od 18. do 21. julija bo v Rietiju 22. evropsko prvenstvo za starejše mladince in mladinke, vrhunec sezone pa bo 13. svetovno člansko prvenstvo na prostem, ki bo od sredi avgusta v Moskvi. Na vseh bodo nastopili tudi slovenski atleti in atletinje, med njimi tudi iz AD Slovenska Bistrica. Štirje izmed njih so se tudi udeležili tiskovne konference, ki jo je priredilo vodstvo bistriškega atletskega društva, na njej pa so spregovorili o pričakovanjih na prihajajočih tekmovanjih. “Nastopa na olimpijskem festivalu evropske mladine v Utrechtu se zelo veselim. Glede na to, da sem letos skočila v daljino 6,17 metra, kar je drugi letošnji najboljši rezultat na svetu za atletinje, rojene v letih 1997 in 1998, in v troskoku 13,04 metra, kar je letošnji najboljši rezultat na svetu, v obeh disciplinah pričakujem dobro uvrstitev. Vem, da sodim v ožji krog favoritinj za kolajno, toda napovedi so nehvaležne,” je pojasnila 15-letna Tina Božič. “Moj cilj na prvenstvu v Donjecku je uvrstitev v finale in izboljšanje osebnega rekorda v skoku v višino, ki je 176 centimetrov. Tekmovanje bo zame velik izziv in upam, da se mi bo želja izpolnila,” je povedala 16-letna Lara Gril. “Zelo bi bila zadovoljna, če bi v Donjecku izboljšala osebni rekord. Sedmeroboj je zelo zahtevna panoga, vsak spodrsljaj je lahko usoden za visoko uvrstitev. Če bom v uvodnih disciplinah dosegla načrtovane rezultate, bom v nadaljevanju lahko nastopila bolj sproščeno in tedaj tudi izboljšanje osebnega rekorda, ki je 4724 točk, ne bi bilo presenečenje,” ni skrivala optimizma 17-letna Staša Trajkovič. “Moj najboljši dosežek v troskoku je 13,17 metra. Če bom v Tampereju dobro razpoložena, lahko skočim še dlje, denimo 13,30 metra, kar bi morda bilo dovolj za finale,” je razložila 21-letna Saša Babšek. Optimizem je bil tudi v besedah trenerjev nadobudnih atletov in atletinj AD Slovenska Bistrica, Boštjana Fridriha in Jureta Pirša. “V društvu imamo zelo nadarjen rod tekmovalcev in tekmovalk. Omenjeni četverici deklet velja dodati še sprinterja Jana Krambergerja, ki bo nastopil v Rietiju. Vsi so dobro pripravljeni, manjka jim le mednarodnih izkušenj, zato je težko napovedati, kako se bodo znašli v zahtevni mednarodni konkurenci,” sta bila v napovedi enotna trenerja.
VIR: Zmago Gomzi, Večer
DANES V GRADU LISJAK
V okviru starobistriških večerov je bila 8. julija 2005 gledališka predstava novogoriškega teatra Volpone ali Lisjak. Renesančno komedijo Bena Jonsona so novogoriški igralci izvedli na odru grajskega dvorišča. Predstava se je začela ob 21. uri.
VIR: Zdenko Kodrič, Večer
FOTO: SNG Nova Gorica
ŠE DOBER MESEC DO PREDVIDENE VRNIITVE
Več kot šest mesecev je minilo, odkar sta bistriška alpinista Danilo Tič in Milan Romih, člana AO Impol, Slovenska Bistrica, odpotovala v južnoameriške Ande.
Zdaj se že lahko pohvalita z enajstimi vzponi na vrhove s šest tisoč metri in več, na katere sta se povzpela do konca aprila (El Plato, Tupongato, Aconcagua, Grand Pillar, Parinacota, Pomerape, Huoca-Hudca, Chan-Chani, trije vrhovi, za katere nista vedela imen, ker je bila na zemljevidu označena samo višina idr.). Tako ju je pot vodila iz Argentine v Čile, Bolivijo, nato še v Peru, čakajo ju pa še vrhovi v Ekvadorju.
Milan in Dani sporočata, da imata izredno slabo vreme, in to jima seveda otežuje plezanje. Vso prtljago nosita sama in v bistvu premagujeta vse vrhove v alpskem stilu.
Njuna pot se počasi krajša, saj bi se do konca julija, začetka avgusta morala vrniti. Težko
ju že pričakujejo najbližji, sama pa pišeta, da živita med visokimi vrhovi in preprostimi
ljudmi in da se večkrat spomnita na dom, domače, prijatelje.
VIR: Samo Brbre, Večer
FOTO: Med sestopom z Aconcague (Dani Tič, Milan Romih)
SPREJEM ZA ALPINISTE
8. julija 1982 so v Slovenski Bistrici pripravili sprejem za osemčlansko odpravo alpinističnega odseka planinskega društva. Člani odprave so se vrnili iz Peruja 6. julija zvečer. V 14 dneh so bistriški alpinisti, ki jih je vodil Ivan Šturm, osvojili tri visoke gore v Belih Kordiljerah (Cordillera Blanca) v Andih. Bistriška odprava je bila tisto leto med uspešnejšimi odpravami v Ande. Marjan Frešer in Franček Knez sta osvojila tri vrhove, v katerih sta preplezala tri prvenstvene smeri.
VIR: zk, Večer
FRANCU HOJNIKU V SPOMIN
»Iskrena ti hvala za vse«
Tiho in skromno odhajajo borci NOV in aktivisti po letu 1945, graditelji naše oblasti, drug za drugim od nas.
V Večeru z dne 25. junija sem zasledil osmrtnico Franca Hojnika, poznanega pri nas širom po Pohorju pod partizanskim imenom Krištof. Njegova smrt me je presenetila in pretresla. Morda pove o njem naziv »direktor v pokoju« bralcem dovolj, nemara tudi partizansko ime Krištof marsikaj pojasnjuje, vendar bi želel v svojem sestavku bralcem o tovarišu Francu Hojniku—Krištofu povedati nekaj besed.
Bil je sekretar OF na našem območju takoj ob začetku okupacije in organizator partizanstva na Pohorju. Tov. Hojnik ni bil samo borec v NOV in organizator partizanskega gibanja v oplotniškem, tinjskem in našem delu Pohorja. Kot tukajšnji domačin je po osvoboditvi s svojimi funkcijami na bivših okrajih Slovenska Bistrica, Poljčane in Maribor ostal še dalje borec za razvoj Pohorja. Velike zasluge ima pri elektrifikaciji pohorskih naselij In gradnjah vodovodov. Tako si je v našem naselju postavil že za življenja spomenik pri vseh, ki smo elektrificirali svoja gospodinjstva in gospodarstva ter težavno življenje hribovskega kmeta olajšali z vodovodno napeljavo. Izposloval nam denarno pomoč. Vselej, ko smo ga v delegacijah prihajali prosit za kredite in dotacije, je imel za nas razumevanje in z dotacijo nam je največ pripomogel k gradnji vodovoda v naši vasi. Če bi ne bilo njega in njegovega razumevanja, bi še danes vozili ure daleč iz potokov vodo za domačo rabo. Ko si je obnavljal skromno domačijo staršev v Vrholah pri Slov. Konjicah, kjer se je rodil pred 58 leti, da bi tu našel mir in počitek v pokoju, ki ga borci zaradi zrahljanih živcev in bolezni, dobljenih v partizanih, ne najdejo, smo se mu nameravali kako oddolžiti z darilom v lesu. Žal so nam predpisi zakona o gozdovih to onemogočili. Preostane nam le, da sedaj, ko tovariša Krištofa ni več, še enkrat zapišemo: iskrena ti hvala za vse.
VIR: Franc Ačko, Frajhajm, Šmartno na Pohorju, Večer
Umrl je zeliščar in inovator IVAN POLANEC
Ivan Polanec, oče Doroteje Ozimič, se je rodil 1. avgusta 1887 in bil znani zdravilni zeliščar.
Bil je absolvent celjske orglarske šole, pozneje dolga leta organist in mrliški oglednik v Slovenski Bistrici, bil pevovodja v raznih društvih, skratka zelo nadarjen in zaveden Slovenec.
Poleg kmetijstva se je pred vojno ukvarjal s trgovino z lesom in živinozdravstvom. Ljudje so ga radi klicali k bolni živini, h kotitvi živali itn.
Po vojni je zaslovel kot ljudski zeliščar.
Zanimivo je tudi, da je bil diagnostik iridolog, uporabljal pa je tudi zdravniško slušalko, stetoskop, s katerim je poslušal srce in pljuča. Bolnikom je dajal različne čaje iz zelišč, ki jih je sam mešal in pripravljal za uporabo. Ker mu je davkarija predpisala precejšen davek, je za nekaj časa prenehal delovati, pozneje pa je ponovno nadaljeval s svojim načinom zdravljenja.
Gradil je tudi mline na veter.
Ivan Polanec je umrl 8. julija 1959 v Slovenski Bistrici.
VIR: biografski-sb.si
TATVINE NA DNEVNEM REDU
Posestniku Karlu Kukoviču v Sv. Martinu na Pohorju je neznan tat odpeljal iz hleva 1100 Din vredno kobilo.
Na Pragerskem je neka šolarka ukradla posestnici Katarini Vidmajerjevi iz kuhinjske omare usnjato torbico s 180 Din gotovine.
VIR: Mariborski večernik Jutra
Rodila se je ANICA KANGLER – NADJA
Anica Kangler, z ilegalnim imenom Nadja, se je rodila 8. julija 1925 v Foštu (občina Slovenska Bistrica).
Bila je sekretarka Zveze slovenske mladine okraja Slovenska Bistrica.
Nemci so jo zajeli 3. marca 1945 v Radkovcu (občina Slovenska Bistrica) in jo tik pred osvoboditvijo kot talko ustrelili v Mariboru.
VIR: biografski-sb.si
Rodil se je MIRO KAC
Miro Kac, dijak, se je rodil 8. julija 1921 v Mariboru.
Do leta 1941 je živel na Pragerskem.
Deloval je v pragerski ilegalni uporniški skupini, ki jo je Nemcem izdal Herbert Strmšek. 26. septembra 1941 so ga aretirali in ga 30. oktobra 1941 ustrelili kot talca v Mariboru.
VIR: biografski-sb.si
