8. september
Danes goduje MARIJA
Mariologi so doslej podali okoli 60 poskusov razlag imena Marija. Kot najbolj sprejemljiva je razlaga, da ime izhaja iz hebrejskega imena Mirjam v pomenu »tista, ki jo Bog ljubi«, »razsvetljevalka«, »gospa, vzvišena«. Razlaga »tista, ki jo Bog ljubi« temelji na povezavi imena Mirjam s staroegiptovsko besedo mry(t) v pomenu »ljubljena (od boga)«
Ženske različice imena: Ana Marija, Maca, Manca, Manica, Mancika, Manča, Manja, Manjana, Manjaša, Manjula, Mankica, Manon, Mara, Marajka, Mare, Marenka, Mari, Maria, Mariana, Marica, Mariča, Marička, Marie, Mariel . . .
Moške različice imena: Mario, Marij, Marinko, Marjan, Marijan.
8. september
MEDNARODNI DAN PISMENOSTI
17. novembra 1966 je Organizacija ZN za izobraževanje, znanost in kulturo (UNESCO) določila 8. september za mednarodni dan pismenosti. Danes je na svetu skoraj 4 milijarde pismenih ljudi, kar je zadosten razlog za praznovanje mednarodnega dneva pismenosti. Da bi dosegli univerzalno pismenost, je potrebno bolj učinkovito delo ob istočasni oživitvi politične volje, ki bi težila k ustreznejšemu pristopu preprečevanja nepismenosti na lokalni, državni in mednarodni ravni.
SPECIALNO JADRANJE – BIOGRAD NA MORU 2018
V času od 8. do 15. septembra je šest učencev OŠ Minke Namestnik – Sonje Slovenska Bistrica ob spremstvu dveh učiteljic preživelo jadralni teden v Biogradu na Moru. Izkušnja se je zgodila v okviru projekta Specialne olimpiade Slovenije z naslovom Specialno jadranje. Projekt živi že kar nekaj let, naša šola pa je bila v njem letos debitantka. S pomočjo donatorjev in Občine Slovenska Bistrica smo zbrali dovolj sredstev, da smo uresničili dolgoletno željo. Otroci so z iskricami v očeh preživeli ves teden na morju. Spati na jadrnici, ki se ves čas premika, pripravljati topel obrok med plutjem po morju, prilagajati se drugim ljudem na tako majhnem prostoru, reševati težave, ki se pojavijo, brez možnosti odmika in še in še ni mačji kašelj. Ampak našim učencem je to uspelo. Postali so skupina, ki so si jo zapomnili vsi sodelujoči. Na specialnem jadranju je iz marine Biograda na Moru v spremstvu spremljevalnega čolna izplulo kar devet jadrnic iz različnih koncev Slovenije.
Osebje čolna je vsakodnevno organiziralo skupna druženja, s katerimi so poskrbeli za večjo povezanost posadk. Skupna jutranja razgibavanja, kosila, večerni program in dejavnosti med plovbo so zapolnili vsak trenutek našega časa. Piko na i k našim doživetjem pa je dala zmaga na tekmovanju v »masterchefu«, ki smo si jo prislužili z lastnoročno ujeto ribo. Naš jadralski dnevnik je poln na novo pridobljenih znanj, veščin in zanimivih doživetij.
Še enkrat bi se radi zahvalili donatorjem, ki so našim učencem omogočili nepozabne jadralne trenutke in s tem pozvali še druge k pomoči, da takšno doživetje ne bo osamljen primer, ampak da bi lahko postalo tradicionalno. Hvala!
VIR IN FOTO: učiteljici Branka in Tina, Informator
PRIDEJO TUDI VINSKI VITEZI
Tradicionalna prireditev, ki združuje podeželje z mestom
V Slovenski Bistrici bodo danes, 8. septembra, slavnostno odprli že 21. Podobe bistriških domačij, tradicionalno kmetijsko-turistično prireditev, ki jo organizira RIC Slovenska Bistrica v sodelovanju z drugimi prireditelji. Ta povezuje bistriško podeželje z mestom Slovenska Bistrica. Osrednje prizorišče bo tudi tokrat Bistriški gradu, nekaj dogajanja bo tudi v okolici. Letos pripravljajo dve novosti in sicer Vinsko-viteški turnir zvrsti belih sort in Rokodelski praznik. V organizaciji Evropskega reda vitezov vina, konzulata za Slovenijo, bo tako danes ob 15. uri v Bistriškem gradu prvič dogodek s svečano podelitvijo viteških grbov za najboljša vina. “Vinsko-viteški turnir prirejajo vsako leto, z njim želijo opozoriti na določeno vino oziroma promovirati vrsto vina, ki je za določeno območje zanimiva ali pomembna. Za letošnji turnir so izbrali bele zvrsti vinorodne dežele Podravje, tako suhe kot polsuhe. Ravno zaradi prizadevanja vinogradnikov in vinarjev iz Slovenske Bistrice, da oživijo vino Ritoznojčan, so se odločili, da bodo letošnjo prireditev pripravili pri nas. Vitezi so dogodek umestili v čas praznovanja in zaključka prireditve Podobe bistriških domačij, kar daje temu tekmovanju še večji pomen. Gostja bo tudi vinska kraljica Slovenije Maja Žibert,” je o srečanju vitezov vina povedala Monika Kirbiš Rojs, predsednica organizacijskega odbora.
Zbor rokodelcev
Petkovo dogajanje bodo popestrili z vinsko-kulinaričnim večerom na grajskem dvorišču. Ta dan pa bo tudi v znamenju Rokodelskega praznika, na katerem se bo predstavilo 20 rokodelcev iz vse Slovenije. Na ogled bo tudi razstava Bogata zakladnica rokodelske ustvarjalnosti Škofjeloškega. “Predstavljene bodo domače obrti: tkanje, izdelava nakita, izdelava izdelkov iz ličja, pletenje košar, obdelava kamna, lončarstvo in še kaj. Pripravili bomo delavnice Moj pohorski kamenček, Izdelaj si papir z osebno noto in Ptičnica. Imeli bomo dan odprtih vrat Centra domačih in umetnostnih obrti Slovenska Bistrica, na voljo pa bo tudi bogata prodajna ponudba rokodelskih izdelkov,” pravi Kirbiš Rojsova.
Prav tako na letošnjih Podobah ne bo manjkalo številnih drugih zanimivosti: ocenjevanja lokalnih pridelkov, razstav, ogledov naravnih in kulturnih znamenitosti, dogajanj na grajski tržnici, vodenih ogledov kmetij, degustacij vina v Grajski vinoteki, obiskovalce bo pozdravila tudi Miška Frida. Predstavili se bodo turistični podmladki, kmetijska in druga društva ter zanimivi posamezniki.
Na prireditvi se bodo v soboto na medobčinskem srečanju člani turističnih društev pomerili v zanimivih igrah, vse skupaj pa bodo zaključili s podelitvijo priznanj za nagrajene kruhe in potice ter nagrad turističnim društvom. Poleg tega pripravljajo še nekaj spremljevalnih dogodkov v okolici mesta: dan odprtih vrat čebelarskega centra Čebelarskega društva Slovenska Bistrica, razstavo starodobnikov AMK Classic in vožnjo s turističnim vlakcem.
In v prihodnje?
V okviru Podob bodo prihodnje leto pripravili tudi živinorejsko razstavo, za naprej pa so si prireditev v sodelovanju z občinama Poljčane in Makole zamislili kot projekt, ki so ga prijavili na javni poziv v okviru LAS Dobro za nas. V okviru projekta bodo na začetku izdelali etnološke študije in druge strokovne podlage, zato je njihov cilj, kot še pravi Monika Kirbiš Rojs, da program prireditve tudi vsebinsko nadgradijo in razvijejo neki integralni produkt, ki bo tržno zanimiv tudi za obiskovalce izven Slovenske Bistrice.
VIR: Tomaž Ajd, Štajerc
FOTO: Na prireditvi bodo prikazali stare običaje (Aleš Kolar)
JEROVŠEK ŠE TRETJIČ?
Poslanska in županska funkcija zahtevata celega človeka, funkcija poslanca ni združljiva z ostalimi funkcijami, je danes na predstavitvi kandidature za poslanca državnega zbora v Slovenski Bistrici povedal Jožef Jerovšek iz stranke SDS. Župan in poslanec v isti osebi dobro funkcionirata le v majhnih občinah.
Sedanji poslanec – to funkcijo opravlja že drugi mandat – je še povedal, da bo v državnem zboru storil vse, da Oplotnica in Slovenska Bistrica ne zamudita nobene ponujene priložnosti. Zavzemal se bo za boljše življenje ljudi, za ohranjanje zdravega okolja, podpiral bo tudi skladnejši regionalni razvoj in razvoj podjetništva. Izzivi iz Evrope morajo postati uresničene zgodbe, je še poudaril Jerovšek. Njegovo delo in argumente za kandidaturo sta danes predstavila predsednik okrajnega volilnega štaba Milan Ozimnič in Milica Sevšek iz oplotniške SDS. Oba sta poudarila Jerovškove zasluge na področju šolstva, komunale, razvoja občin in pri gradnji pragerske obvoznice.
VIR: Zdenko Kodrič, Večer
FOTO: Osebni arhiv Jožeta Jerovška
KORAK PRED MARIBOROM
Podcenjevanje Impola in Slovenske Bistrice je neumno dejanje
Iz Impolove družbe – njen sedež je v Slovenski Bistrici – vedno prihajajo spodbudni podatki. Direktor Jernej Čokl sicer ni med tistimi šefi firm, ki javnost neprestano bombardirajo z glamurjem in dišavami, s pompoznimi številkami in širokopoteznimi načrti. Bistričani menijo, da bi Čokla morali večkrat slišati in videti v živo. Konec koncev ima ta človek kaj pokazati. Na primer: v prvih šestih mesecih letošnjega leta je Impol s prodajo izdelkov iz aluminija ustvaril nekaj več kot 30 milijonov tolarjev prihodkov, fabrika je v tem obdobju proizvedla 48 tisoč ton aluminija, kar je za desetino več kot v istem lanskem obdobju. Skratka v Slovenski Bistrici imajo giganta, s katerim ne osvajajo le Evrope, ampak tudi svet.
V Podravju je po podatkih Agencije za javnopravne evidence odprtih 5011 firm. Lani so te družbe prigospodarile 25 milijard tolarjev čistega dobička, bistriška firma Impol je s svojimi podatki o prihodkih in dobičku na prvem mestu v regiji in zaradi nje je bistriška občina takoj za Mariborom in daleč pred Ptujem, Ormožem in Lenartom. Podcenjevanje Impola in Slovenske Bistrice je potemtakem neumno dejanje. Kljub temu pa v podravski regiji še vedno obstaja podcenjevalna politika do Slovenske Bistrice in ne nazadnje tudi do Impola. To podcenjevanje se kaže v več ogledalih: namesto da bi bil Impol središče podravskega gospodarstva in inkubatorska valilnica, se denar za razvoj obeh področij usmerja v regijsko središče. Tudi v politiki je položaj podoben: že nekaj mandatov je minilo, odkar bistriška liberalna demokracija s svojimi kandidati ne more prodreti v državni zbor. Že veliko časa je minilo, odkar Bistričani nimajo ključnih gospodarskih in političnih vlog v Podravju in zelo veliko časa je minilo, odkar bistriška kultura ne odmeva v mariborskem in slovenskem okolju. Ali je na osnovi tega mogoče sklepati, da Podravje podcenjuje bistriške potenciale? Če to vprašanje postane ključno, se bosta Impol in Slovenska Bistrica vrnila v čas socialistične misli, ki je s politično silo spreminjala logiko trga in nacionalnega interesa. Ker so zdaj drugi časi, bo moral Impol in ne nazadnje tudi občina nadaljevati s sedanjim razvojem, ne ozirajoč se na ovire in pospeške iz sosedstva.
Konkurenca je izjemna v Evropi in doma. Impol bi se lahko vdal in se posipal s pepelom, češ naredili smo vse, naprej ne moremo, pomaga naj država. Impolova vodilna falanga ima v rokah načrt bodočnosti: čeprav mora tovarna za surovino, ki jo kupuje zunaj trga Evropske unije, plačevati šestodstotno carino, se bodo brez plavuti in kisikove jeklenke obdržali na gladini, četudi vedo, da so njihovim konkurentom iz Poljske, Češke in Madžarske odobrili obdobje brez carin. To dejstvo veliko pove. Kdo ve, če ga vsi razumejo.
VIR: Zdenko Kodrič, Večer
FOTO: Arhiv Impola
KAKO DOLGO BO ŠE VZTRAJALA?
V kraju Leskovec pri Pragerskem zob časa že močno najeda eno zadnjih domačij, katerih letnica rojstva presega sto let. Težava je v tem, da mojstrov za takšna popravila primanjkuje ali jih skoraj ni več. Tehnika gradnje, kot jo je mogoče videti na fotografiji, je že davna preteklost.
VIR IN FOTO: Viktor Horvat, Večer
DANES NA BISTRIŠKEM TEDNU
Danes se v Slovenski Bistrici, na grajskem dvorišču, nadaljujejo prireditve petega Bistriškega tedna. Ob 19.30 bosta v viteški dvorani gradu koncert Slovenskega okteta in nastop Marjana Bačka, igralca mariborske Drame. Jutrišnji dan bo v znamenju turizma in kinologije. Zvečer bo v likovnem salonu gradu, o temi z naslovom Turizem in kulturni spomeniki Slovenski Bistrici, govoril kustos Ferdo Šerbelj, popoldne pa bo na vadbišču kinološkega društva nastop nastop šolanih psov.
Prebivalci Slovenske Bistrice nestrpno pričakujejo modno revijo, ki bo v soboto, 10. septembra, 0b 10. uri pred hotelom Planina, ob sedmih zvečer pa bodo nastopili folklorni plesalci, godci in člani pihalnega Orkestra sindikata tovarne Impol.
VIR: (zk), Večer
ZA VSAKOGAR NEKAJ
Vedno večji bistriški turistični koraki
Tretji Bistriški teden je odprt — Pokrovitelja Preskrba in Emmi
Letos Bistričani pripravljajo tretji Bistriški teden, ki je po svoji vsebini še najbolj naravnan k turizmu, nekoliko manj k obrti in industriji, čeprav sta slednja tudi močno zastopana v prireditvah letošnjega tedna,
»Teden« se je začel danes, 8. septembra, sklenili pa ga bodo v nedeljo. 14. septembra. Prireditelji — zbrani so okoli bistriškega turističnega društva — so prepričani, da bo zares postal tradicionalen. Menijo tudi, da ga bodo prihodnje leto pripravili nekoliko prej, junija ali julija.
Letos bo na ogled dvanajst razstav: za vsakogar bo kaj, trdijo organizatorji. Pomemben bo prispevek dveh pokroviteljev trgovske organizacije Preskrba in Lesnininega tozda Emmi, ki letos slavi deset let druženja z Lesnino iz Ljubljane. Poleg omenjenih organizacij bo veliko novega pridalo bistriško obrtno združenje, Kmetijski kombinat in prebivalci Kočnega, ki bodo predstavili svoj kraj.
V bistriškem gradu bo veliko kulturnih, zabavnih in športnih prireditev. Omenimo tri kulturne, in sicer nastop igralca Dareta Ulage, razstavo likovnih del bistrških slikarjev in literarni večer pisateljev — udeležencev Štatenberškega srečanja. Stalne razstave bodo odprte vsak dan med deseto in osemnajsto uro, narodno zabavni ansambli pa bodo igrali
vsak dan od 17. ure naprej.
VIR: (zk), Večer
FOTO: V bistriškem gradu bo največ prireditev (Večer)
PERSPEKTIVNI PLAN ZA ZDRAVSTVO V SLOV. BISTRICI
V občini Slovenska Bistrica so pred kratkim končali razprave o perspektivnem planu za zdravstvo v prihodnjih sedmih letih. Osnutek družbenega načrta predvideva gradnjo številnih novih ambulant in zdravstvenih ustanov Tako bodo ustanovil dispanzer za žene in otroke s specialno ginekološko ordinacijo, posvetovalnico za nosečnice in otroško posvetovalnico za otroke. Ustanovili bi naj tudi dispanzer za šolsko mladino, protituberkulozni dispanzer, dve zobni ambulanti, tri splošne ambulante (dve v že obstoječih prostorih in eno v novogradnji) obratno ambulanto v Impolu v Slovenski Bistrici V občini Slovenska Bistrica pravijo, da imajo veliko vlogo v razvoju zdravstva njihovi občini tudi ceste. Sedanje so namreč tako slabe, da je nemogoče pravočasno nuditi zdravniško pomoč prebivalcem nekaterih bolj oddaljenih krajev, predvsem na Pohorju in na njegovih obronkih.
VIR: Večer
SOKOL V SL. BISTRICI
Program telovadnega nastopa Sokola v Sl. Bistrici dne 8. septembra:
1. Ob pol 12- sprejem gostov in godbe.
2. Obed.
3. Ob 13. preizkušnja za proste vaje.
4. Ob 14.30 povorka, ki se formira pri prihodu vlaka.
5. Javen nastop, pri katerem je obljubil svoje sodelovanje prvak-prvakovi br. Leon Štukelj.
6. Po nastopu prosta zabava v vseh prostorih hotela Beograd!
Članstvo naj pride za povorko v krojih.
Zdravo!
VIR: Mariborski večernik Jutra
Rodil se je društveni in kulturni delavec FRANC ZORKO
Franc Zorko se je rodil 8. septembra 1925 na Vranskem.
Po končani osnovni šoli na Vranskem se je leta 1938 vpisal na klasično gimnazijo v Celju. Konec tretjega letnika (1941) je nemški okupator ukinil slovensko gimnazijo, zato se je šel učit za trgovca k sorodnikom v Ormož, ki so imeli trgovino. Leta 1944 je bil, kot mnogi drugi slovenski fantje, mobiliziran v nemško vojsko. Poslali so ga na vzhodno fronto, kjer je dočakal konec vojne. Po vrnitvi je nadaljeval šolanje na trgovski šoli in ga uspešno zaključil.
Poklicna pot ga je leta 1950 pripeljala v Slovensko Bistrico. Najprej je delal kot poslovodja »vojaške« trgovine, pozneje pa je bil poslovodja trgovine z živili v podjetju Preskrba in Planika. Leta 1963 se je zaposlil v prodaji podjetja Impol, kjer je bil zaposlen vse do upokojitve.
Ves čas je bil aktivno vpet v kulturno in društveno dogajanje v mestu. Mnogi starejši Bistričani se ga gotovo še spomnijo kot dobrega igralca v predstavah Delavsko-prosvetnega društva (DPD) Svoboda Slovenska Bistrica, dolga leta pa je bil tudi pevec v različnih pevskih zborih, za kar je prejel zlato Gallusovo značko. Bil je tudi planinec. S slovenjebistriškimi planinci je aktivno sodeloval pri gradnji novega planinskega doma na Treh kraljih.
Franc Zorko je umrl 9. januarja 1993 v Slovenski Bistrici.
VIR: biografski-sb.si
Rodil se je predsednik GZS, tehnični direktor Impola in direktor SOZD Unial FRANJO KIKEC
Franjo Kikec se je rodil 8. septembra 1923 v Ljutomeru očetu Francu Kikcu in materi Jožefi Kikec, rojeni Šalamun.
Osnovno šolo je obiskoval v Ljutomeru in nadaljeval šolanje na gimnaziji v Murski Soboti. Zaradi okupacije je moral šolanje prekiniti. Po koncu vojne in po vrnitvi iz nemškega ujetništva je najprej zaključil gimnazijo, nato pa študiral metalurgijo na Univerzi v Ljubljani, kjer je 15. marca 1951 diplomiral in se že aprila zaposlil v tovarni Impol v Slovenski Bistrici.
V obdobju od leta 1954−76, ko je v tovarni Impol potekala postopna preusmeritev proizvodnje iz predelave bakra na predelavo aluminija in se je tovarna začela modernizirati, usmerjati v izdelke z višjo dodano vrednostjo ter se tudi v tujini uveljavila z nekaterimi specialnimi in tehnološko zahtevnimi izdelki, je bil tehnični direktor.
Po združitvi Delovne organizacije Impol in Tovarne glinice in aluminija (TGA) Kidričevo leta 1977 je opravljal delo direktorja Sestavljene organizacije združenega dela (SOZD) Unial s sedežem v Mariboru, kjer je bil zaposlen do upokojitve leta1990.
Bil je predsednik Gospodarske zbornice Slovenije za barvne kovine in aktivno deloval v Združenju aluminijske industrije Jugoslavije.
Prosti čas je namenjal družini, delu v naravi, branju in sprehodom.
Franjo Kikec je umrl 12. januarja 2012, v Mariboru, pokopan pa je v Ormožu.
VIR: biografski-sb.si
Umrl duhovnik in zapisovalec ljudskega blaga ANDREJ TROBIŠ
Andrej Trobiš se je rodil 18. novembra 1798 v Konjskem pri Šmartnem v Rožni dolini.
V letih 1826−28 je služboval kot kaplan v Slovenski Bistrici, nato pa v raznih krajih Šaleške in Savinjske doline.
Upokojil se je v Teharjah leta 1866.
Trobiš je bil prijatelj Stanka Vraza in drugih ilircev. Med svojim rednim bogoslužnim delom je zbiral in zapisoval ljudsko blago za Stanka Vraza in B. Sulca, ter pošiljal poročila in dopise Ljudevitu Gaju za ‘Ilirske Narodne novine’ (1840−48).
Andrej Trobiš je umrl 8. septembra 1870 v Teharjah.
VIR: biografski-sb.si
