9. januar
Danes goduje JULIJAN
Ime Julijan izhaja iz latinskega rodovnega imena Julius, ki ga razlagajo kot skrajšano ime iz Jovilius v pomenu »Jupitrov, božji«. Najznamenitejši predstavnik te rodbine je bil Gaj Julij Cezar, rimski vojskovodja in državnik.
Moški različici imena: Julij, Julian.
Ženski različici imena: Julija, Juliana.
9. januar
SLOVENSKA VLADA OBJAVI MEMORANDUM
9. januarja 1991 slovenska vlada objavi memorandum, v katerem zvezni vladi očita zapoznelo in neučinkovito reagiranje na srbski vdor v jugoslovanski denarni sitem in napove, da bo federaciji za proračun nakazovala le kotizacijo; memorandum potrdi tudi slovenska skupščina.
IGRALEC VLADO NOVAK V MONODRAMI »GAJAŠ ARESTANT«
Nabito polna Viteška dvorana bistriškega gradu je 9. januarja 2020 pričakala starosto slovenskega odrskega in filmskega dogajanja, Vlada Novaka, v monodrami Gajaš arestant. Nadaljevanje izredno uspešnega filma Petelinji zajtrk se je že leta 2010 selilo na odrske deske. Monodrama o malem slovenskem človeku je bila odigrana več kot 150-krat.
VIR IN FOTO: ZZK Slovenska Bistrica
ŽUPAN Z DELEGACIJO POLOŽIL VENEC NA GROB DR. JOŽETA PUČNIKA
V petek, 9. januarja 2015, je župan občine Slovenska Bistrica dr. Ivan Žagar z delegacijo položil venec na grob dr. Jožeta Pučnika na Črešnjevcu pri Slovenski Bistrici ob 12-obletnici njegove smrti.
Povojna oblast je Pučnika zaradi kritike režima pahnila v ječo. Iz Nemčije, kjer je preživel veliko let, se je vrnil v Slovenijo in skupaj s sodelavci aktivno sodeloval pri nastanku samostojne Slovenije.
VIR: Studio Bistrica
FOTO: Edvard Grobler
OŠ DR. JOŽETA PUČNIKA ČREŠNJEVEC ZMAGOVALKA HUMANITARNE AKCIJE
Družba Unicommerce, ki zastopa blagovno znamko ročnega vrtnega orodja Fiskars, je v sodelovanju z družbo MOL Slovenija v decembru izvedla humanitarno akcijo za osnovne šole na območju Podravja in Prekmurja. Za pridobitev nagrade v izdelkih v skupni vrednosti 2.000 evrov so se potegovale šole, ki imajo lastne šolske vrtove in se ogrevajo na kurilno olje. Na poziv k sodelovanju se je pobudnikoma akcije odzvalo 7 osnovnih šol, največ glasov pa so kupci izdelkov in storitev na MOL bencinskih servisih namenili OŠ dr. Jožeta Pučnika s Črešnjevca.
Ob zaključku akcije so v četrtek, 9. januarja 2014, v prostorih Osnovne šole dr. Jožeta Pučnika na Črešnjevcu pripravili slovesnost, na kateri sta ravnateljici šole Lidiji Milošič nagrado predali Marijana Dajčman iz logaške družbe Unicommerce in Valerija Glavač iz družbe MOL Slovenija s sedežem v Murski Soboti. Šoli so tako predali paleto otroškega ročnega vrtnega orodja Fiskars za urejanje šolskega vrta, družba MOL Slovenija pa je šoli za ogrevanje prostorov podelila kurilno olje. Pobudnika akcije bosta s to nagrado, ki jo prispevata vsak do polovice, učencem spomladi olajšala delo na šolskih vrtovih, že to zimo pa poskrbela za njihovo prijetno počutje v učilnicah.
VIR: Studio Bistrica
FOTO: Edvard Grobler
TOVARNO STEKLA NAMERAVAJO PRESELITI
Direktor Darko Boršič je povedal, da za proizvodnjo potrebujejo največ pet tisoč kvadratnih metrov prostora, sedanja tovarna ga ima skoraj petkrat več
V Luminosu iz Slovenske Bistrice naj bi še letos opustili proizvodnjo v sedanjih obratih in se preselili na novo lokacijo, v te prostore pa naj bi se naselilo tuje ali domače trgovsko podjetje. Iz krogov blizu tovarne stekla je bilo mogoče slišati, da se za njihovo tovarno zanimajo Spar, Interspar in celo bistriško zasebno podjetje Svit. Ali so to le namigovanja ali resnica, nas je zanimalo.
Direktor Luminosa Darko Boršič je odgovoril: “Glede na obseg naše proizvodnje in prihodnosti, ki jo ima industrija stekla, smo skupaj z lastnikom Rogaško Crystal ugotovili, da so naši obrati preveliki za proizvodnjo izdelkov iz stekla. Zavoljo tega smo začeli razmišljati o novi lokaciji. Nič konkretnega še ni, nobene odločitve nismo sprejeli, zato težko odgovorim na vprašanje, kam se bo preselil Luminos.”
Ker imajo v Rogaški Slatini v okviru steklarskega holdinga na razpolago proizvodno dvorano, je mogoče govoriti, da se bo bistriška tovarna stekla preselila vanjo. Če se bo, se bodo morali steklarji in drugi delavci voziti v Rogaško Slatino. Marsikomu ta zamisel ni preveč všeč. Tudi direktor Boršič je podobnega mnenja, meni namreč, da je proizvodna dvorana v Rogaški Slatini bolj namenjena domačim steklarjem kot pa bistriškim. Po njegovem mnenju bodo novo lokacijo za tovarno poiskali v občini Slovenska Bistrica. Potrebujejo štiri do pet tisoč kvadratnih metrov zemljišča in ne toliko, kolikor ga imajo zdaj. Tovarna stekla ima kar petkrat večje zemljišče, kot bi ga potrebovala glede na svoje proizvodne zmogljivosti. Zaposleni so seznanjeni s selitvijo proizvodnje v manjše prostore. Tudi njim so razložili, da so obrati preveliki. Kar izdelujejo danes in kar bodo izdelovali v prihodnosti, lahko naredijo v manjših delovnih prostorih, še poudarja Boršič in dodaja, da bodo tovarno in zemljišče prodali najboljšemu ponudniku. Potrdil je govorico, da se za Luminos zanimajo trgovske firme, o Svitu pa v tovarni ni tekla beseda.
Darko Boršič je še dejal, da so v letu 2003 solidno poslovali, poslovni uspeh se je vrtel okrog ničle, izdelali so 1,1 milijona izdelkov iz stekla v skupni teži 1230 ton in imeli za 1,2 milijarde tolarjev prometa. V tovarni je bilo konec leta zaposlenih 194 ljudi.
VIR: Zdenko Kodrič, Večer
FOTO: Bistriški steklarji leta 1962 (Wikipedija)
9. januar 1990
SPOMLADI NAJ BI DOKONČNO UKROTILI STRUGO BISTRICE
Hkrati še kanalizacija
Aprila naj bi zaceli graditi nov most čez bistriški potok proti Šmartnemu
Ob koncu oktobra so v Slovenski Bistrici začeli urejati strugo potoka Bistrica od mostu pri otroškem vrtcu do Oljarne. Do novega leta naj bi bili vse naredili, vendar se je delo zaradi priprav na gradnjo novega mostu proti Šmartnemu zavleklo. Z ureditvijo struge bodo povečali možni pretok vode in tako preprečili poplave, novi most pa naj bi omogočil boljše prometne razmere in prispeval k večji prometni varnosti.
Milijon in sto tisoč konvertibilnih dinarjev, kolikor je vredna investicija, sta prispevala bistriški sis za komunalo in republiški solidarnostni sklad.
Spomladi bodo uredili še preostali del levega brega ob Oljarni, z obrežnimi zidovi pa gradijo hkrati še kanalizacijski zbiralnik. Tega bi radi v naslednjih letih uredili v vsej dolžini (pet kilometrov) od Impola do Slovenike, kjer je pred-viden prostor za komunalno čistilno napravo.
VIR: (zr), Večer
FOTO: Po ureditvi struge in izgradnji obrežnih zidov potok Bistrica ne bi smel več poplavljati (Dragiša Modrinjak)
ODLIKOVAN JOŽE KODELIČ
Ob praznovanju praznika občine Slovenska Bistrica so v Laporju na slavnostnem zasedanju zborov skupščine in družbenopolitičnih organizacij Jožetu Kodeliču iz Črešnjevca podelili visoko državno odlikovanje, in sicer red dela z rdečo zastavo. Jože Kodelič je ugleden družbenopolitični delavec v občini in zelo priljubljen med prebivalci krajevne skupnosti Črešnjevec. Je tudi nosilec partizanske spomenice 1941 in več drugih priznanj. Odlikovanje mu je izročil predsednik bistrške občinske skupščine Mihael Spindler.
VIR: -zk, Večer
FOTO: biografski-sb.si
Rodila se je astrofizičarka MARUŠA BRADAČ
Maruša BRADAČ je odraščala je v Slovenski Bistrici, kjer je 1984–92 obiskovala osnovno šolo. Maturirala je 1996 na II. gimnaziji v Mariboru in se nato vpisala na študij fizike na Fakulteti za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani. Po zaključenih dveh letnikih je 1999 študij nadaljevala v Bonnu, kjer je 2001 magistrirala in 2004 doktorirala z disertacijo Exploring dark matter properties from the smallest to the largest scales. Raziskovalno delo je nadaljevala v ZDA, kjer je bila 2004–07 podoktorska raziskovalka na Kavlijevem inštitutu za astrofiziko delcev in kozmologijo (Kavli Institute for Particle Astrophysics and Cosmology) na Univerzi v Stanfordu (Stanford University), nato 2007–09 Hubblova štipendistka na univerzi v Santa Barbari (University of California, Santa Barbara), od 2009 pa je zaposlena na oddelku za fiziko na univerzi v Davisu (University of California). 2009–13 je bila docentka (Assistant Professor), nato izredna profesorica (Associate Professor), od 2019 je redna profesorica (Full Professor).
V času študija na Univerzi v Bonnu se je začela ukvarjati z gravitacijskim lečenjem. Preučuje lastnosti temne snovi in prve galaksije, ki so nastale v vesolju, ter na ta način išče odgovore na najbolj temeljna vprašanja o razvoju in prihodnosti vesolja. Bila je prva, ki je z opazovanjem jat galaksij neposredno izmerila lastnosti delcev temne snovi. Z opazovanjem jate galaksij Izstrelek (angl. Bullet Cluster) je skupaj s sodelavci določila empirično zgornjo mejo za interakcijski presek delcev temne snovi. Ta rezultat je najpomembnejši neposredni dokaz za obstoj temne snovi doslej. K področju opazovanja galaksij v zgodnjem vesolju je (skupaj s sodelavci) pomembno prispevala z meritvijo spektra najtemnejše galaksije doslej, detekcijo ogljika v eni od najzgodnejših znanih galaksij ter s posnetkom gravitacijskega lečenja in večkratne slike pritlikave galaksije. Je tudi vodja več velikih opazovalnih projektov na ameriških observatorijih in satelitih.
VIR: biografski-sb.si
Rodila se je ljubiteljska slikarka JOŽEFA (JOŽICA) TOMAZINI
Jožefa (Jožica) Tomazini se je rodila 9. januarja 1941 na Zgornji Bistrici materi Mariji Pliberšek. Družino so dopolnjevali še očim Ivan Čoh in brat Ivan.
Osnovno šolo je obiskovala v Slovenski Bistrici, gimnazijo in višjo pravno šolo pa v Mariboru. Slednji je končala ob delu.
Do upokojitve leta 1991 je bila zaposlena kot pravnica v Impolu v Slov.Bistrici.
Poročila se je 2. avgusta 1958 s Francem Tomazinijem (†). V zakonu sta se jima rodila sinova Franci in Aleksander.
Že v nižji gimnaziji je njen talent za risanje odkril in jo likovno usmerjal akademski slikar Janez Vidic. Kot gimnazijka je leta 1955 na svetovni razstavi šolske mladine v Tokiu na Japonskem prejela 2. nagrado Unesca za sliko Žetev. Leta 1957 je prejela Prešernovo nagrado Prve gimnazije v Mariboru. Kulturno društvo Slomšek Slov. Bistrica jo je leta 2000 izbralo za ženo leta. Leta 2014 je postala prejemnica Plakete Štefana Romiha z listino za življenjsko delo.
Slikanje ji ni le konjiček, pač pa notranja potreba. Po upokojitvi se je povsem posvetila slikanju. Pomembno ji je bilo strokovno mnenje, ki ga je o njenem delu napisala Lisbet Braren Weinrich, svetovno znana slikarka in lastnica Galerije Nympfenburg v Münchnu v Nemčiji. S Pavlino Pogorevc sta na mednarodnem natečaju za najboljšo otroško in mladinsko knjigo leta 2013 v Avstriji v Schwanenstadtu prejeli posebno nagrado žirije za tekst in ilustracijo zgodbe Govorica kresne noči.
Izdala je tudi uspešno zbirko božično-novoletnih voščilnic s priljubljenimi pohorskimi motivi. Ilustrirala je več pesniških zbirk in otroških zgodbic. S svojimi podarjenimi slikami je sodelovala na javnih dražbah v dobrodelne namene. Ustvarila je križev pot za cerkev na Venčeslju (Zgornja Ložnica). Osnutke križevega pota pa je darovala za misijone v Paragvaju. Nazadnje je s slikami letnih časov opremila dvorano Vintgar v novi enoti doma starejših v Slovenski Bistrici.
VIR: biografski-sb.si
DVA NOČNA POŽARA
– V Zgornji Bistrici je nastal v tovarni bakra Zugmayer in Gruber ogenj, ki je zajel transmisijo in prostor za toplo valjanje. Požar je napravil okoli 80.000 din škode.
– V Kalšah na Pohorju pa je požar uničil gospodarsko poslopje posestnika Ivana Arbajterja, ki so mu zgoreli tudi vsi poljski pridelki. Škode je nad 30.000 din.
VIR: Večernik
IZ OBČINSKE PISARNE
Občinski urad razglaša: Glasom odredbe sodišča Slov. Bistrica je Marija Detiček, posestnica iz Mahorske, radi zapravljivosti spoznana za omejeno. Za skrbnika ji je postavljen Josip Strmšek, delavec iz Mahorske vasi. Dolgovi, ki bi jih sama ali kdorkoli napravil na njen račun brez vednosti sodišča, se iz njenega premoženja ne poravnajo.
VIR: Mariborski večernik Jutra
9. januar 1923
IZ SLOVENSKE BISTRICE NAM POROČAJO
Ministrstvo pravde, oddelek za sekvestre je nenadoma odpoklicalo sekvestra grofa Attemsa g. Vukojeviča, komisarja v istem ministrstvu. Začasno ga nadomešča inž. Poljanski. G. Vukojevič je bil v tukajšnjih krogih zelo priljubljen.
VIR: Jutro
9. januar 1918
OBČINA TINSKO PODPIŠE MAJNIŠKO DEKLARACIJO
Občina Tinsko je poslala svojo s pisalnim strojem napisano izjavo: “IZJAVA. Občinski odbor občine Tinsko je sklenil v svoji zadnji redni seji, da se pridružuje majniški deklaraciji Jugoslovanskega kluba na Dunaju in izraža nadejo, da bodo zastopniki Jugoslovanskega naroda tudi v bodoče hodili po dosedanji edino pravilni in smoterni poti.
Tinsko, dne 09. prosinca 1918.”
Izjavo so podpisali župan Fajs in devet (9) občinskih odbornikov: Martin Kočevar, Anton Stergar, Valentin Guzej, Miha Arbeiter, Janez Kumperger, Jakob Arbeiter, Jakob Čokl, Franc Bevcar in Rok Metličar.
VIR: Pogorevc Edmund, Zbornik občine Slovenska Bistrica III, str. 265
