30. avgust
Danes goduje SREČKO
Ime Srečko je slovenska različica imena Feliks in je tvorjeno iz besed sréča, sréčen s sufiksom -ko.
Moške različice imena: Srečo, Srečoslav.
Ženska različica imena: Srečka.
30. avgust
MEDNARODNI DAN POGREŠANIH
30. avgusta obeležujemo Mednarodni dan pogrešanih. Namenjen je ozaveščanju javnosti o tem, da je zaradi vojn in naravnih ter drugih nesreč veliko ljudi po svetu pogrešanih. Svojci pogrešanih oseb se do zadnjega trenutka borijo, da bi izvedeli, kaj se je s pogrešano osebo zgodilo. Pri tem pa seveda potrebujejo pomoč, ki jo na mednarodnem nivoju zagotavlja tudi Mednarodni odbor Rdečega križa, na nacionalnem nivoju pa nacionalna društva Rdečega križa in Rdečega polmeseca.
ČRNI SCENARIJ
Ljudje si kopljemo lasten grob v domači grudi, ki nam kmalu ne bo več na razpolago. No ja, bo kdo rekel, “Who wants to live forever?” (Kdo bi hotel živeti večno?). Ali kdaj pomislite na vaše potomce, na naslednjo generacijo? Mladi so po navadi dobro poučeni, kako zaščititi naravo. Marsikdo okoli njih je pa gluh za te reči. Sami pa se še ne znajo postaviti za svoja stališča ali niso zmožni realizirati, kaj jim veli zdrav razum.
Danes potrebujemo že 1,7 planeta, kot je naša Zemlja. Torej živimo preveč potratno. Razvajeni smo v vsakem pogledu. Skoraj sleherni dan obiskujemo trgovino, vse mora biti poceni, že na pol pripravljeno. Nekateri ne obvladajo del v kuhinji in dajo jed enostavno v mikrovalovno pečico. Kje je dobri stari ekonom lonec? Pomagal bi, da bi varčevali z energijo, časom – in vrh tega bi zdravo jedli. Zdaj je velika diskusija o energetski krizi. Vsak od nas porabi preveč vode za prhanje in druge reči. Saj je samoumevno, da teče iz pipe. A kmalu ne bo več! V Sloveniji smo bogati glede naravnih vodnih virov, a v primeru nadaljnjih suš in naraščanja temperatur bo tudi pri nas pomanjkanje. Ljudje se ne držijo prepovedi, naj ne zalivajo vrtnin, in avtopralnice delajo kot prej. Ne bi raje bolj strogo ukrepali? Lahko bi določili stroge sankcije, na primer ob določenih časih bi izklopili vodo za gospodinjstva. Cisterne z deževnico so zelo dobra rešitev. Vsaka zasebna hiša bi jo morala imeti. Mogoča je tudi kasnejša vgradnja, ko je hiša že vseljena. 28. julija smo porabili za to leto že vse naravne vire, ki smo jih imeli za letos na razpolago. Pri tem gre za izkoriščanje kmetijskih površin, za vodo in za gozdove. Število prebivalcev na Zemlji raste in vsako leto je ta prag hitreje dosežen. Od tega dneva živi človeštvo dejansko na kredit. Narava ne more tako hitro obnoviti svojih naravnih virov. Naš dolg je že velik in vprašanje je, ali ga sploh lahko kdaj vrnemo. Vsak od nas bi moral temeljito premisliti, kako varčevati z energenti in živili. Preveč vržemo stran po nepotrebnem. Ne gre le za naš žep, ker se bo vse podražilo. Gre predvsem za ohranjanje naravnih virov. Že sedaj koristimo dve tretjini zemeljske površine za intenzivno kmetovanje in na svetu umirajo zaradi lakote. Politika, pohlep, pomanjkanje solidarnosti in znanja vodijo v črni scenarij. Vedno večje razlike glede na blagostanje ljudi, vojne, izumrtje. Edino živo bitje, ki je zmožno uničiti naš življenjski prostor, je človek. Vsakemu bralcu želim, da preživi lep preostanek poletja, da razmišlja malo o teh problemih in da si zastavi cilje, ki bodo prispevali k dobrobiti našega planeta.
VIR: Sonja Jelen, predsednica Društva Vintgar, Slovenska Bistrica, Pisma bralcev, Večer
KLJUB SLABEMU VREMENU DOBRA UDELEŽBA
13. kolesarski vzpon na Tri kralje je uspešno premagalo 150 kolesarjev in 10 kolesark
Športno društvo Koštruni Tinje je kljub izjemno slabemu vremenu uspešno izvedlo 13. kolesarski vzpon na Tri kralje. Zahtevno progo od Slovenske Bistrice do penziona Jakec Trije kralji, v dolžini 15,5 kilometra in z višinsko razliko 880 metrov, je minulo nedeljo uspešno premagalo 150 kolesarjev in 10 kolesark.
Najhitrejši je bil Luka Sagadin (Team Wohnbefinden Graz), ki je za vzpon potreboval 40 minut in 29 sekund. Izmed domačih kolesarjev je bil najboljši Igor Rožan, ki je osvojil osmo mesto, mesto za njim se je uvrstil Matej Kangler. V ženski konkurenci je slavila Alenka Radej (GPU UPS CVZ), ki je v cilj prispela v času 57 minut in 12 sekund, Andreja Poznič (ŠD Tinje Koštruni Tinje) je osvojila tretje mesto. Ekipno so slavili Koštruni pred KD Selce in Policijo – Ipa klubom Ljubljana. V okviru prireditve so se pomerili tudi slovenski policisti in policistke, zmagal je Dejan Galun (PU Maribor PMP Gruškovje).
“Razmere so bile zares zahtevne. Zjutraj je bilo zelo mrzlo, le nekaj čez pet stopinj Celzija, pihal je tudi močan veter. Zato smo toliko bolj zadovoljni, da smo prireditev uspešno izpeljali. Še posebej se zahvaljujem redarski službi in navijačem, ki so vseskozi bučno bodrili kolesarje,” je po prireditvi povedal Marko Degiampetro, predsednik organizacijskega odbora. Okoli deset najbolj vztrajnih pohodnikov in pohodnic se je udeležilo tudi pohoda iz Slovenske Bistrice do Treh kraljev.
VIR: Tomaž Ajd, Štajer’c
FOTO: Štajer’c
VEČ PROSTORA ZA ODPADKE
Center za ravnanje z odpadki na Pragerskem bo predvidoma še letos začel poskusno obratovati
Na odlagališču komunalnih odpadkov Pragersko bodo predvidoma že septembra na novo odlagalno polje, zgrajeno v sklopu izgradnje Centra za ravnanje z odpadki (CERO), začeli voziti preostanek mešanih odpadkov, ki jih ne bo mogoče predelati ali drugače uporabiti. Naložba je stala 1,2 milijona evrov, izvajalec pa moral odpraviti še nekatere pomanjkljivosti na eni od brežin, preden bodo lahko začeli dovažati odpadke. Po 30 letih polnjenja opuščenih glinokopov s komunalnimi odpadki in prekrivanja le-teh z zemljo se z vzpostavitvijo sodobnega odlagalnega polja na Pragerskem začenja novo obdobje ravnanja z odpadki na tem območju. Pridobitev je zelo pomembna za okolje in izvajalca gospodarske javne službe, zato direktor slovenjebistriške Komunale Blaž Gregorič upa, da bo čim prej začela služiti namenu, saj je na sedanji lokaciji prostora zmanjkalo. Dno odlagalnega polja s prostornino 130 tisoč m3, ki ima obliko sklede, tvori tesnilna plast gline, nanjo pa je položena nepropustna folija, zaščitena s filcem, pravi Duška Czurda z Inštituta za ekološki inženiring Maribor, ki nadzira gradnjo, in doda: “V dnu so položene drenažne cevi za zbiranje vode, na te drenažne cevi pa je položen prodec.” Vse to bo omogočalo pronicanje, zbiranje in odvajanje vode z odlagalnega polja v čistilno napravo. Z izgradnjo še preostalih objektov v sklopu CERO bodo bistveno manjši tudi vplivi na okolje, pravi župan občine Slovenska Bistrica Ivan Žagar in pojasni: “Kompostiranje bo v zaprtih prostorih, tudi sistemi ločevanja in prebiranja bodo v zaprtem prostoru, preostanek pa se bo odlagal na odlagalnem polju. Tega bo zelo malo, saj, če smo zelo dosledni pri ločevanju, preostanka odpadkov praktično ne bi smelo biti.” Ob doslej zbranih količinah mešanih odpadkov bi lahko odlagalno polje zadoščalo vsaj za dve desetletji, če pa bi del preostanka mešanih odpadkov termično obdelali za izrabo energije, bi kapacitete zadoščale še za bistveno daljše obdobje. Gradnja CERO kljub zapletom, povezanim z dodatnimi deli in spremembo izvajalskega konzorcija, iz katerega je ljubljanski Riko kot vodilni partner enostransko izločil slovenjebistriški Granit, poteka po terminskem planu, tako da naj bi preostala partnerja, VGP Drava s Ptuja in že omenjeni Riko, ter novi podizvajalec dela opravili do konca tega leta, s tem pa bi v prihodnjem letu omogočili začetek poskusnega obratovanja. Sicer pa naj bi ta dobrih devet milijonov evrov vredna in z evropskimi sredstvi podprta naložba, katere nosilec je skupaj z državo in partnerskimi občinami občina Slovenska Bistrica, bila namenjena okoli 65 tisoč prebivalcem na širšem območju med Pohorjem in Halozami ter delu celjske regije.
VIR: Tomaž Karat, Večer
SPREJEM ZA SVETOVNEGA PRVAKA
Sorodniki in prebivalci Pečk v občini Makole so za svojega sokrajana Tima Gajserja, novega mladinskega svetovnega prvaka v motokrosu v kategoriji do 125 ccm, pripravili sprejem. Zlato lovoriko je 16-letni dijak drugega letnika Srednje šole Slovenska Bistrica osvojil v bolgarskem mestu Sevlievu. Sprejem za mladega športnika je bil veličasten: najprej je moral skozi vodno zaveso, ki so jo naredili gasilci, sledili so srečanje s sorodniki in krajani, nošnja na ramenih ter pogovor z županom Alojzom Gorčenkom.
Po osvojitvi naslova prvaka je Gajser povedal: “Težave je povzročal tekmovalec Bonini, ki me je zapiral na tretjem mestu. Ko sem ga prehitel, sem vložil veliko energije, da sem lahko ulovil in prehitel še vodilnega ter vodilno mesto zadržal v peklenskem ritmu. To je moj največji uspeh, saj sem naslovu evropskega prvaka dodal še naslov mladinskega svetovnega prvaka v razredu 125 ccm, s katerim se tudi poslavljam od tega razreda. Do konca sezone me čaka še nekaj napornih tekem, najbolj se pa veselim dirke za svetovno prvenstvo MX2, saj bom imel prav takrat 16. rojstni dan (8. septembra). Hvaležen sem ljudem, ki so me pričakali, srečanje z njimi je nepozabno.” Navdušenje je izrazil tudi župan Gorčenko, ki je dejal, da je vesel dosežka mladega športnika. Med prvimi je Timu čestital tudi Bogomir Gajser, ki ni mogel skriti solz zadovoljstva nad uspehom svojega vnuka.
VIR: Zdenmo Kodrič, Večer
FOTO: Tima Gajserja so na Pečkah sprejeli številni krajani, prijatelji in sorodniki (Milan Sternad)
V SLOVENSKI BISTRICI TUDI LETOS JESENSKE OTROČARIJE
V Slovenski Bistrici bo tudi letos prireditev z naslovom Jesenske otročarije. Kot je povedala Nataša Pogorevc, novinarka in pobudnica prireditev za otroke, bo prireditev sredi septembra v parku pri knjižnici. Sodelovali bodo Turistična zveza, Mladinski center Kreš in Vrtec Otona Župančiča Slovenska Bistrica. Ob tej priložnosti si bodo otroci ogledali lutkovno igrico, ustvarjali v otroških delavnicah, si ogledali plesno točko otrok šole Natke Geržina, osrednja gostja pa bo Nuša Derenda, ki bo predstavila pesmi za otroke. Območna organizacija Rdečega križa iz Slovenske Bistrice bo na svoji stojnici zbirala otroška oblačila, obutev, igrače in stvari, ki so ostale po domovih in jih otroci ne potrebujejo več. Sponzorji bodo poskrbeli, da otroci ne bodo odšli domov lačni ali žejni. Če bo deževalo, bo prireditev v Mladinskem centru Kreš. Na lanski prvi prireditvi, ko je nastopila Romana Krajnčan, se je zbralo okrog sto otrok. Vodilo prireditve pa je združiti tiste, ki delajo z otroki in za njih, in izvesti prireditev, na kateri se bo slišalo veliko sproščenega otroškega smeha in ki bo popestrila začetek novega šolskega leta, je še dodala Nataša Pogorevc.
VIR: Zdenko Kodrič, Večer
V OSNOVNI ŠOLI LAPORJE ŠE ENOIZMENSKI POUK
Tretji razred v Slomškovem domu
Petnajst četrošolcev se bo stiskalo v nekdanji zbornici, učitelji pa v kabinetu ravnatelja Ferda Ključevška, ki poudarja, da brez prizidka dolgo ne bo več šlo.
S šolsko prostorsko stisko se v bistriški krajevni skupnosti Laporje srečujejo že leta, in če so nekdaj pričakovali, da bosta tako občina kot država kar sami prepoznali nujnost prizidka, so zdaj spoznali, da je gradnja tega odvisna od njih samih.
Sicer pa v Laporju kljub temu pričakujejo, da bo občinska raziskava o šolskem prostoru, ki jo strokovnjaki izvajajo prav v tem času, potredila njihova prizadevanja in da bodo med tistimi šolami, za katere bo država najprej namenila šolski tolar.
VIR: Slavica Pičerko, Večer
TAMBURAŠKI ORKESTER ZNOVA ZAŽIVEL
Kočno pri Laporju
Po daljšem zatišju je v vasi Kočno pri Laporju znova začel igrati tamburaški orkester, ki je pred več leti skrbel za kulturno dogajanje v kraju.
Na pobudo mladih iz kraja in okolice so se pred nekaj meseci tamburaši zbrali na prvi vaji. Instrumente so kupili od znancev, nekateri so jih podedovali od sorodnikov. Skoraj vse te instrumente je pred leti izdelal domačin, kmet Anton Sagadin.Orkester šteje deset članov, najstarejši ima 63 let, najmlajši pa 14. Ker ne dobivajo nobene pomoči, vse stroške za instrumente in nastope krijejo člani sami. Za seboj imajo že nekaj nastopov, tako v domačem kraju kot tudi v bolj oddaljenih krajih.
Ker so vsi godbeniki iz kmečkih družin, vadijo predvsem v pozni jeseni in v zimskem času; vadi pa jih dijak mariborske gimnazije Marjan Dreo.
VIR IN FOTO: V. H., Večer
OSTAJA SAMO PRI BESEDAH
Šola, ki je Slovenija naj ne bi imela
Tramovi se spreminjajo v moko, zidovi so razmajani, strop se poveša navkljub železnim traverzam in na okenski okvir se je nevarno prisloniti
Takšna podoba slovenjebistriške posebne osnovne šole pričakuje tik pred začetkom novega šolskega leta 148 učencev, učiteljev in strokovnih delavcev. Že tri leta opozarjajo, da bo treba misliti na temeljito obnovo ali morda celo na novo zgradbo. Učilnice so podprte, razpoka sledi razpoki, za učence in učitelje postaja nevarno.
Letos v aprilu je prišel delovni inšpektor in zahteval statične izračune, novo električni inštalacijo in druga obnovitvena dela. Ker ni bilo nikogar, ki bi plačal statične izračune, jih je plačala šola sama iz svojih skromnih sredstev. Visoka tehnična šola maribor, ki je statične izračune izdelala je ugotovila, da v the prostorih ni varno in občina je izdala prepoved nadaljne uporabe prostorov in prepustila rešitev problema občinski izobraževalni skupnosti, ki pa seveda nima sredstev, da bi karkoli ukrenila.
Kljub temu bo občina morala najti denar, dobršen del bo treba primakniti tudi iz republiških sredstev, da bo zadovoljivo rešena ta pereča težava za prizadete otroke, ki so v večini tudi socialno ogroženi. Medtem pa bodo nemara priskočili na pomoč učencem brez šole v bližnji osnovni šoli in jih povabili v goste.
VIR: Dragica Mordej, Večer
FOTO: Posloje današnje posebne osnovne šole, za katero je SO Slovenska Bistrica izdala odločbo o prepovedi nadaljne uporabe (Večer)
DRŽAVNA DELOVNA SLUŽBA
Enoletno državno delovno službo so morala opraviti v starem rajhu – v Avstriji in Nemčiji – tudi dekleta. Pred odhodom so morala priti na nabor. Do 30. avgusta 1943 je bilo iz občin Pragersko in Zgornja Polskava poklicanih v šolo v Slovenski Bistrici 17 deklet.
VIR: Mirko Munda, Pragersko in NOB, str. 78
OTVORITEV PROMETA MED JUGOSLAVIJO IN MADŽARSKO
V torek, dne 30. avgusta 1921, se otvori med Jugoslavijo in Madžarsko preko Kotoribe osebni in tovorni promet. Osebni vlak odhaja iz Pragerskega ob 16.49 ter prihaja na Pragersko ob 10.19.
VIR: Tabor
Rodil se je duhovnik in skladatelj GREGOR ZAFOŠNIK
Gregor Zafošnik se je rodil 30. avgusta 1902 v Spodnji Novi vasi pri Slovenski Bistrici kmetu Pavlu in materi Antoniji, rojeni Venguš.
Po slovenjebistriški ljudski šoli je med leti 1914−22 obiskoval klasično gimnazijo v Mariboru in študiral teologijo od leta 1922−26. Leta 1926 je bil posvečen za duhovnika in v letih 1931−36 nadaljeval študij cerkvene glasbe na Akademiji za glasbo na Dunaju (Avstrija). Po diplomi je bil med leti 1936−41 profesor verouka na srednjih šolah v Mariboru in predavatelj v bogoslovnem semenišču.
Med 2. svetovno vojno je bil od leta 1941−45 v Beogradu (Srbija) organist v cerkvi in profesor verouka na šestih gimnazijah.
Po vojni je bil med leti 1945−49 v Mariboru ponovno profesor verouka, nato do upokojitve leta 1979 ravnatelj stolnega kora, organist in sodelavec škofijske pisarne. Od leta 1968, ko je bil ustanovljen mariborski oddelek Teološke fakultete, je tam honorarno predaval cerkveno glasbo. Organiziral je vsakoletne tečaje za organiste mariborske škofije in bil glavni predavatelj.
Za bogoslužne potrebe in praznike je napisal veliko glasbe.
Gregor Zafošnik je umrl 2. julija 1994 v Mariboru in je pokopan v Slovenski Bistrici.
VIR: biografski-sb.si
GASILCI REDARJI V CELJU
Dne 30. avgusta 1891 je gasilsko društvo Slovenska Bistrica vzdrževalo red v Celju, ob priliki obiska cesarja. S tem v zvezi je bilo nagrajeno s 15 goldinarji.
VIR: Kronika PGD Slovenska Bistrica
FOTO: Prva stran kronike PGD Slovenska Bistrica
